Študija: edini način za znižanje piratstva znižanje cen

Ameriška neprofitna organizacija SSRC (Social Science Research Council), ki se ukvarja z raziskovanjem v družboslovnih vedah, je objavila poročilo o piratstvu v državah v razvoju in ukrepih za njegovo brzdanje. Ugotovili so, da drakonske kazni, dosledno preganjanje, restriktivna zakonodaja ali cenzura ne morejo izkoreniniti piratstva. Edini način, da ga vsaj občutno zmanjšamo, je po njihovih izsledkih znižanje cene digitalnih vsebin.

V tri leta dolgi študiji, ki so jo predstavili v 400 strani dolgem poročilu, so se posvetili predvsem analizi Južne Afrike, Rusije, Brazilije, Mehike, Bolivije in Indije. Ugotovili so, kar pravzaprav vemo že dolgo. Ker je kupna moč v deželah v razvoju mnogo nižja od tiste v razvitem svetu, so digitalne vsebine tam relativno mnogo dražje. Če stane Vitez teme v Rusiji preračunano po valutnih tečajih 15 dolarjev, kar nominalno ustreza ceni v ZDA, pa je v resnici ta cena za Rusa petkrat višja, saj zasluži manj. To je glavno gonilo piratstva v državah v razvoju, ugotavljajo. Zato je tudi neumno računati škodo na način, ki ga ima RIAA tako rada - prešteti vse nelegalne kopije in jih množiti s ceno kopije v prodaji.

Pet glavnih ugotovitev študije:

• med ponudbo in povpraševanjem obstoji veliko neravnovesje, ki vztraja zaradi rigidnih cen na eni strani in nadomestne ponudbe s strani piratov na drugi strani;
• založniki se vedno najprej obrnejo po pomoč k državi, šele ko vse drugo odpove, začnejo razmišljati o spremembi poslovnih modelov;
• piratske vsebine distribuirajo ljudje, ki delujejo na robu zakonov in točno vedo, kje in kod so zakonodaja in pravne prakse nedosledne, nepopolne ali dvoumne;
• piratstvo ima uveljavljeno vlogo kot razvojna strategija v državah v razvoju;
• v mnogo teh državah ima tudi politično vlogo kot protiutež centraliziranemu nadzoru nad informacijami - cenzuri.

Poročilo je dostopno na internetu. Da bi svojo poanto okrepili, je za prenos v ZDA, Zahodni Evropi, Izraelu, Singapurju, Avstraliji, na Japonskem in delu Arabskega polotoka treba plačati osem dolarjev, drugod (tudi v Sloveniji) pa je za nekomercialno rabo zastonj.