Microsoft se zavzema za nevtralno javno naročanje

Nedavna študija o prehodu slovenske javne uprave na odprto kodo je zbudila številne odzive in odmeve, seveda tudi s strani nekaterih Microsoftovih poslovnih partnerjev. Žolčni odzivi so seveda razumljivi, a novinarji časnika DELO so v sredi tega tedna razkrili, da naj bi podjetje Microsoft preko svojih poslovnih partnerjev pričelo s svojevrstno kampanjo kritike odprte kode.

Kljub kritikam uporabe odprte kode v javni upravi pa imamo tudi v Sloveniji primer uspešne uvedbe uporabe odprte kode v delo državnih organov. Današnje Finance tako v članku o uporabi odprte kode na slovenskih sodiščih navajajo, da imajo slovenska sodišča zaradi zamenjave licenčnih programov z odprtokodnim programjem na letni ravni za okrog 400.000 EUR nižje stroške. Prehod so izvedli v letih 2006 in 2007, na 4600 računalnikih pa uporabljajo pisarniški paket OpenOffice, spletni brskalnik Mozilla Firefox ter odjemalec za e-pošto Mozilla Thunderbird (gre za tim. Enotno poslovno okolje). Zaradi morebitnih težav z združljivostjo sicer uporabljajo tudi nekaj licenčnih kopij pisarniške zbirke Microsoft Office.

Predavanje Bojana Muršeca iz Centra za informatiko Vrhovnega sodišča o uspešnem prehodu sodišč na odprto kodo ter tudi različnih pritiskih na izvajalce prehoda si sicer lahko ogledate v Kiberpipinem video arhivu.

Ob morebitnem prehodu slovenske državne uprave na odprtokodno programsko opremo, naj bi po podatkih Financ slovenskem Microsoftu grozila izguba vsaj 2,5 milijona EUR letno. Microsoft se je zato javno zavzel za nevtralno javno naročanje (in se s tem postavil na stališče številnih slovenskih uporabnikov odprte kode, ki to od države zahtevajo že leta), saj naj bi le-to "zagotavljalo pošteno konkurenco med vsemi ponudniki informacijskih tehnologij". No, morda bomo sedaj res začeli kupovati pisarniške zbirke in ne MS Office, operacijski sistem in ne Windows, itd.

Glede nevtralnega javnega naročanja pa se z Microsoftom lahko le strinjamo. Glede njihovih morebitnih poslovnih izgub pa najbrž niso odveč ideje o resetiranju Microsofta. V 21. stoletju si uporabniki od IT podjetja želimo še kaj več kot zgolj prodajo licenc pisarniške zbirke in operacijskega sistema.