Odmevi in odzivi na študijo prehoda državne uprave na odprto kodo

Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da IT ponudnikom grozi računalništvo v oblaku, zaradi tega pa naj bi iskali načine, da bi še naprej sesali državno mleko. Hkrati poleg tega že namiguje, da bi kljub uporabi odprtokodnih programskih rešitev eventuelno nastali karteli ponudnikov. Za nameček je ob koncu novice še strašenje z vrnitvijo javne uprave k lesenim abakusom.

Če vam je ob tem znano, da je EnaA v lasti Gambit Trade, ki je podpisnik in izvajalec pogodbe najema licenc z MJU (PDF, stran 55), postane zelo jasno čemu je "novica" napisana v takem tonu. Če pa si pozorno pogledamo citat (dodani poudarki z odebeljeno)

Tako bi na koncu ponovno imeli enega ali dva "dvorna ponudnika", nekaj podizvajalcev in vsake toliko kakšen "zemonski sestanek".

Ni dvoma, da je Microsoft v državni upravi v koristi podjetja Gambit Trade, Linux v državni upravi v koristi podjetja Agenda (eden izmed ustanoviteljev COKS), vseeno pa bi si želeli več argumentacije in manj metod tipa FUD.