Izbrati OpenOffice ali LibreOffice

Ko je lani del razvijalcev odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice prebegnil iz Oracla na svoje in začel popolnoma prosti fork z imenom LibreOffice, se je pojavilo vprašanje, katero verzijo izbrati. Izdelka sta zgrajena na isti osnovi, izhajata iz iste kode, a se dograjujeta različno, zato je odgovor še toliko teže najti. Na InfoWorldu so si ogledali razlike in podobnosti med paketoma in poizkusili najti ta odgovor.

Prva razlika je v namestitvi, saj OpenOffice vsebuje tudi Javino izvajalno okolje (JRE), medtem ko ga je pri LibeOfficeu potegniti z interneta ločeno. Za delovanje paketa JRE ni nujno potreben, le za upravljanje podatkovnih baz ga potrebujemo. OpenOffice vsebuje podporo za 25 jezikov, za vsakega v svoji izdaji, medtem ko ima LibreOffice univerzalen namestitveni program in ločene datoteke s prevodi, ki jih je mnogo več. Slovenščino podpirata oba.

Pomembnejše pa so razlike v uporabi. Medtem ko sta videz in raba domala identična, so razlike v podori Officeovih dokumentov bolj očitne. Čeprav je podpora za novi XML-format v obeh klavrna, se nekoliko bolje vendarle odreže LibreOffice. Slednji vsebuje tudi podporo za nekaj več funkcij od OpenOfficea in, morda najpomembnejše, podpira vektorsko grafiko SVG.

V podjetjih je izbira enostavna. Če želijo plačano podporo, jim jo nudi le OpenOffice. V ostalih primerih je izbira odvisna predvsem od razvoja v prihodnosti, česar ne moremo napovedati. Če je soditi po sedanjem dogajanju, bo LibreOffice nove funkcionalnosti pridobival hitreje. Kdor torej želi najnovejše, bo izbral LibreOffice. V vsakem primeru pa je migracija z LibreOffice na OpenOffice in obratno neboleča, saj so lastni dokumenti popolnoma berljivi v obeh, delo in videz pa tudi skoraj enaka.