Moderni človek vzdržljivejši tekač od neandertalcev

Če bi na olimpijskih igrah tekmovali neandertalci (Homo neanderthalensis), misleči človek (Homo sapiens) in moderni misleči človek (Homo sapiens sapiens), bi bili boji neizenačeni. Medtem ko bili naši predniki bistveno boljši pri nekaterih športih, bi jih mi v drugih disciplinah premagali. Znanstveniki z Univerze v Arizoni in Harvarda so v članku Calcaneus length determines running economy: Implications for endurance running performance in modern humans and Neandertals primerjali dolžino petnice v omenjenih podvrstah in izračunali, kako bi se razvrstili v atletskih disciplinah na stezi.

Ker so imeli neandertalci daljšo petnico, je nudila manj elastičnosti, a po drugi strani bolje stabilizirala gleženj. Zato so bili slabši tekači, a boljši pohodniki, še zlasti navkreber. Moderni človek ima krajšo petnico, na katero Ahilova tetiva pripenja plantarno, dvoglavo mečno in veliko mečno mišico. Zato je moderni človek boljši in vzdržljivejši tekač.

Petnice modernega človeka so primerjali s trinajstimi fosilnimi ostanki petnic Homo sapiens in šestimi neandertalskimi. Ugotovili so, da zaradi konstrukcije stopala modernega človeka le-ta porabi manj energije za tek. Misleči človek bi porabil 6,9 odstotka več energije, neandertalec pa 11,4 odstotka več energije za enako hiter tek. Toda če bi moderni človek pometel s predniki v maratonu, bi bila situacija v hoji in vadbi, ki terja moč in eksplozivnost, obrnjena.

Tek je veščina, ki se je v evoluciji človeka pojavila pred dvema milijonoma let. Zmožnost dolgotrajnega teka je bila ena izmed taktik lova v vročem podnebju, saj so divjad izčrpali in jo nato ulovili. Pred približno 400.000 leti je postala ta taktika lovljenja razširjena po vsem človeškem rodu. Neandertalci, ki so živeli v hladnejšem podnebju, so potrebovali druge veščine za lov, zato niso razvili prilagoditev za lažji tek na dolge razdalje.