Internet ne ubija tiska

Založniki in medijski moguli nas prepričujejo, da je internet krivec za umiranje tiska, s čimer utemeljujejo zaračunavanje za dostop do vsebin časnikov na spletu. Praksa postaja vedno pogostejša, saj so se je ali se je še bodo lotili med drugim Times, The New York Times in Le Monde. Toda rezultati nove študije, ki jo je v Velki Britaniji izvedel Jim Chisholm, kažejo nasprotno. Internet ne ubija tiska. Nekakovostni prispevki ga.

Primerjal je papirnate verzije časnikov s spletnimi stranmi in ugotavljal, ali obstoji kakšna korelacija med padajočimi številkami tiskane naklade in spletnim občinstvom. Ugotovil je, da je (vsaj v Veliki Britaniji) ni ne na mikronivoju posameznega časnika niti na makronivoju celotne države. Prav nasprotno, časniki z velikim spletnim občinstvom v splošnem žanjejo večji uspeh tudi s tiskano naklado.

Britanski Guardian, Telegraph in Independent imajo največje razmerje med številom spletnih obiskovalcem in bralci tiskane izdaje. Vodeči Guardian kar 125. Tudi sicer imajo britanski časniki te vrednosti med najvišjimi v Evropi, in sicer kar za devetkrat več kot na primer v Nemčiji.

Zgovoren zgled so Daily Star, ki je imel pred 15 leti 757.080 naročnikov, sedaj pa jih ima 864.315 in nima omembe vredne spletne strani, Daily Mail, ki je zrasel z 1.866.197 na 2.144.229 bralcev tiskane izdaje kljub za 60-odstotkov bolj obiskani spletni strani kot lani, ter Mirror, kateremu se je število bralcev razpolovilo. Korelacije ni, zato Chisholm zaključuje, da sta najpomembnejši spremenljivki kakovost in cena. Internetna prisotnost ne kanibalizira papirnate verzije.