Umrl Beno�t Mandelbrot

V 86. letu starosti je v Cambridgeu v Massachusettsu zaradi posledic raka trebušne slinavke umrl znani v Varšavi rojeni matematik francoskega rodu Benoît B. Mandelbrot, ki ga poznamo kot očeta fraktalne geometrije. Mandelbrot je termin fraktal skoval leta 1975 za opis objektov, ki vsebujejo podrobnosti pri poljubni povečavi, so preveč nepravilni za opis z običajnimi evklidskimi geometrijskimi prijemi, so samopodobni, imajo Hausdorffovo razsežnost večjo od topološke razsežnosti ali so določeni rekurzivno. V naravi so jim še najbolj podobni oblaki, strele, snežinke in obale. Najbolj znana šolska primera fraktalov sta Mandelbrotova množica in Kochova snežinka.

Študiral je na pariški École Polytechnique, nadaljeval z magisterijem iz aeronavtike na California Institute of Technology, ubranil doktorsko disertacijo v Parizu in kot postdoktorand nadaljeval na Institute for Advanced Study v Princetonu. Leta 1958 ga je zaposlil IBM, kjer je delal devetnajst let, dokler ni sprejel profesure na Yalu.

Večino svojega udejstvovanja v matematiki je Mandelbrot veljal za posebneža, ki se je posvečal obskurnim problemom. Živo se je zanimal za najrazličnejša področja, a njegova največja strast so bili fraktali, se spominja profesor Mumford. Mandelbrot naj bi se začel z njimi ukvarjati ob preprostem vprašanju, koliko meri britanska obala. Presenetljiv odgovor je bil, odvisno od uporabljenega merila. Že v 50. letih je predlagal veličino, danes poimenovano dimenzija fraktala, ki se je izkazala kot obče uporabna vsepovsod, ne le v zemljemerstvu, in jo kasneje nadgradil v celotno teorijo.