Prvi molekularni tranzistor

Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove metode, ki omogočajo natančnejše spremljanje dogajanja na atomskem nivoju.

Žal to še ne pomeni, da bomo kmalu namesto silicija v računalnikih imeli benzenove obroče. Mark Reed, predstojnik oddelka za inženirstvo na Yalu, namreč opozarja, da je dosežek predvsem akademske narave, medtem ko je njegova komercializacija še desetletja oddaljena. Zatakne se že pri sami izdelavi, saj morajo v zlato elektrodo izjedkati majhno luknjico in vanjo posaditi organsko molekulo tako, da se usede vanjo in leži neposredno nad tretjim priključkom iz aluminijevega oksida. Poskusili so 418-krat, dobili pa le 35 delujočih primerkov.