Znanstveniki skeptični o vplivu Sonca na radioaktivni razpad delcev

Ta teden je znanstvene kroge precej razburkala novica, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University ugotovili, da razpolovni čas (natančneje, razpadna konstanta) radioaktivnih jeder ni konstanten. To so opazili čisto naključno, ko so na Purdue University iskali generator naključnih števil in v ta namen uporabili Geigerjev števec za merjenje sevanja izotopa cezija 137. Sprva so opažene sezonske fluktuacije pripisali merskim napakam, nato pa je sum padel na Sonce, ki da vpliva na hitrost razpadanja jeder. Glavni odziv na opaženo je bila nejevera, saj ta teorija krši dva pomembna postulata - da je razpadna konstantna res konstantna in da nevtrini izjemno redko interagirajo s snovjo. Živahna debata se je razvila tudi na našem forumu.

Jere Jenkins in Ephraim Fischbach s Purdue University in Peter Sturrock s Stanforda so prepričani v svoj prav, preostanek fizikalne srenje pa niti ne. Gregory Sullivan z Univerze v Marylandu, ki je raziskoval nevtrine v japonskem Super-Kamiokande detektorju, je izrazil veliko mero skepse. Priznava, da je ideja v načelu možna, a imamo daleč premalo podatkov, da bi jo zagovarjali. Izpostavil je tri probleme s teorijo. Prvič, raziskovalci niso interpretirali le svojih podatkov, marveč tudi 30 let stare, dobljene na drugi opremi. Drugič, korelacija med izbruhom na Soncu in hitrostjo razpada mangana ni logična, saj nevtrini prihajajo iz jedra in ne površja Sonca, koder nastajajo izbruhi. In tretjič, opažene interakcije nevtrinov z materijo so izjemno redke (10 interakcij na dan z 20 kilotonami vode), medtem ko teorija predpostavlja, da nevtrini vplivajo na vse. Podobnega mnenja je tudi Eric Adelberger z Univerze v Washingtonu, ki verjame, da so izmerili odstopanja, a so ta najverjetneje posledica merilnih napak.