Rezultat uzakonjenega oglaševanja garantirane hitrosti interneta na Madžarskem medel

Zagotavljanje hitrosti dostopa do interneta je hecna stvar. Naši ponudniki dostopa do interneta (ISP-ji) se trudijo po najboljših močeh zagotavljati oglaševano in dogovorjeno hitrost dostopa do interneta, a jim vedno ne uspe. Iz takšnih ali drugačni razlogov hitrost ni vedno maksimalna in če so težave stalne, pač ponudijo cenejši paket ali, če tega ni, znižanje cene. K sreči se ne držijo slepo Splošnega akta o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta, v katerem je Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije primerno prenosno hitrost zakoličila pri 28.800 bitih na sekundo. V tujini je stanje še slabše, saj je ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) ta teden ugotovila, da je povprečna hitrost dostopa do interneta nekako polovica oglaševane. Podobno so tudi v Veliki Britaniji ugotovili, da v povprečju kupci dobijo polovico plačanega.

Na Madžarskem so ta problem elegantno rešili s predpisom, da morajo ISP-ji jasno označiti garantirano hitrost in jo tudi ves čas nuditi. Rezultati tega ukrepa so bili hitro vidni. Madžarska podružnica T-Mobila na primer oglašuje kabelski dostop do interneta s hitrostjo 5 Mbps z garantiranim prenosom 500 kbps, medtem ko je na optiki zagotovljenih 2,5 Mbps. Podobno, denimo, H1 Telekom na svojem ADSL-u nudi 5 Mbps, a zagotavlja le 1 Mbps. Najhitrejša možna povezava, ki jo je sploh moč dobiti, 25 Mbps, garantira uborne 4 Mbps.

Na tak način so se podjetja elegantno izmazala iz tega pravila. Da jim ne bi bilo potrebno plačevati pogodbenih kazni, so garantirane hitrosti postavila smešno nizko. Uporabniki pa s tem, resda dobronamernim, vladnim ukrepom niso pridobili ničesar.