Univerza Berkeley pobira prostovoljne vzorce DNK

Pred davnimi časi, vse od pradavnine, smo imeli ime. Edini podatek, ki nas je identificiral, je bilo osebno ime. To je bilo tako samoumevno, da se še danes nihče ne sprašuje, kako se je Sokrat pisal. Plemiči so šele v 12. stoletju ugotovili, da je fino imeti tudi družinsko ime, ki gre iz generacije v generacijo, in počasi so se začeli uveljavljati priimki. Sprva kot kazalec geografskega porekla ali pa kot patronimični pridevki (tak sistem imajo Islandci še danes, tako da se Olafov sin piše Olafsson, hči pa Olafsdóttir), šele pozneje so se uveljavili družinski priimki - v nekaterih državah šele v 19. stoletju. Od takrat so nas dodobra etikirali še z drugimi številkami, ki nas bolj ali manj enolično identificirajo. Leta 1976 smo dobili EMŠO, dobili smo transakcijske račune, davčne številke, številke osebnih izkaznic in potnih listov. Mobilna revolucija je prinesla SIM-kartice in IMEI-številke, skratka locirati in identificirati nas je moč skorajda v vsakem hipu.

Na ameriški univerzi Berkeley so sledili trendom krasnega novega sveta in bodo od brucev pobirali tudi vzorce DNK. Za zdaj še prostovoljno. Z vatirano palčko bodo vzeli vzorec, ki ga bodo nato na univerzi testirali in študentom svetovali o primerni dieti in življenjskem slogu. Gledali naj bi sposobnost tolerance na alkohol, absorpcije folne kisline in presnavljanja laktoze. Rezultate bodo lahko anonimno pregledali na spletu z geslom, ki jim bo izdano.

Reakcije na, sicer brezplačno storitev, tako staršev kot študentov so mešane. Nekateri so z možnostjo izvedeti nekaj več o svojem telesu navdušeni, drugi pa ne verjamejo, da dela univerza to iz benevolence. Če nič drugega, takšni testi niso poceni.

Cel postopek je za zdaj zavit v sámo leporečje pod pretvezo pomagati študentom, ki se bodo zanj prostovoljno odločili. Vprašanje pa je, kako dolgo bo postopek ostal prostovoljen in koliko časa bo zbrana DNK zaupno shranjena, preden policija na kampusu ugotovi, da jim lahko takšna baza zelo olajša delo. Kam lahko na koncu pripeljejo takšni eksperimenti, ne ve nihče. Če se pojavljajo utemeljeni strahovi, da bodo zavarovalnice, ki smučanje obravnavajo kot ekstremni šport, nekoč premije korelirale z gensko predispizocijo za nekatere bolezni, bodo morda univerze nekoč razpisovale štipendije ne samo na podlagi akademskega potenciala, ampak tudi genov za zdravje? To je za zdaj še znanstvena fantastika, a pred desetimi leti je bil tudi Facebook znanstvena fantastika, danes pa je vir prvovrstnih osebnih podatkov.