Uporaba pametnih telefonov preoblikuje za tip zadolžen del možganov

Švicarski znanstveniki z ETH in züriške univerze so spremljali 37 posameznikov, izmed katerih sta jih dve tretjini uporabljali pametne telefone z na dotik občutljivimi zasloni, preostanek pa klasične telefone s tipkami. Z elektroencefalografijo (EEG) so spremljali možgansko aktivnost ob uporabi blazinic na prstih in ugotovili, da imajo redni uporabniki pametnih telefonov v določenih predelih možganov bistveno višjo aktivnost.

Vsakega novega orodja se je treba navaditi, da ga začnemo učinkovito uporabljati z vsemi zmožnostmi. Navajanje ni nič drugega kakor prilagoditev možganov in mišic na nove procese (gibe in ukaze), ki se seveda v možganih izvede kakor izgradnja novih povezav med nevroni. Da redna uporaba določenih delov telesa povzroči spremembe v možganih, ni nič novega.

Že precej časa vemo, da imajo glasbeniki ali intenzivni igralci videoiger poudarjeni postcentralni girus (somatosensory cortex), ki sodi med senzorične predele možganske skorje, torej je del progovnega sistema centralnega živčevja. Nahaja se v vrhnjem delu temenskega režnja in skrbi za obdelavo podatkov, ki jih naberejo čutila za tip. Predstavitev podatkov je obrnjena vertikalno in horizontalno; podatki iz prstov na nogi se obdelujejo na vrhu režnja, podatki iz ust pa na dnu, iz vsake polovice telesa v nasprotni možganski hemisferi. Razdelitev ni sorazmerno s površino delov telesa ampak z oživčenostjo, zato je za informaciej z blazinic zadolženih nadpovprečno mnogo nevronov.

Doslej so delovanje tega dela možganov z EEG preiskovali zlasti pri glasbenikih, ki igrajo instrumente s strunami. Pametni telefoni pa so prvikrat prinesli zadostno množičnost, da lahko posledice ponavljajočih se gibov, ki jih izvajajo zelo pogosto, študiramo tudi na širših množicah povprečnih ljudi. Rezultati so bili zelo zanimivi in so objavljeni v prihajajoči številki Current Biology, ki sodi v skupino Cell Press.

Izmed ljudi v študiji jih je 26 redno uporabljali pametne telefone, 11 pa ima klasične telefone. Ugotovili so, da ima prva skupina povečano aktivnost v postcentralnem girusu, kadar njihove prstne konice (palca, kazalca ali sredinca) stimuliramo. Aktivnost je tako močno odvisna od nedavnega dogajanja, da so odkrili visoko korelacijo med uporabo telefona, kot jo kaže izraba baterije in dnevniške datoteke, ter aktivnostjo opazovanega dela možganov. Z drugimi besedami: če so tisti dan mnogo uporabljali telefon, je bila aktivnost postcentralnega girusa pri poznejši stimulaciji prstov zelo visoka, če pa so po telefonu s prsti drsali manj, je bil tudi aktivnost nižja. To kaže, da uporaba pametnih telefonov z na dotik občutljivimi zasloni neposredno preoblikuje možgane, tako da zmorejo uporabljati nove pripomočke učinkoviteje. Skrajša še reakcijski čas, povečata se občutljivost in natančnost zaznave. Raziskovalci pa še poudarjajo, da ima plastičnost (sposobnost preoblikovanja) tega dela možganov tudi negativne posledice, saj lahko povzroči bolečine, krče in gibalne motnje. Obstajajo namreč določeni dokazi, ki povezujejo pretirano uporabo pametnih telefonov s temi negativnim učinki.

Znanstvenike sta presenetila zlasti hitrost in obseg sprememb, ki sta bila res velika. Podobne spremembe poznajo na primer pri violinistih, a ti vadijo več ur dnevno. Če pa dobro pomislimo, tudi na pametnih telefonih nekateri preždijo precej časa. Izsledki kažejo, da uporaba osebnih elektronskih naprav neprestano preoblikuje naše možgane.