Ameriška vlada priznala, da so ocene o piratiziranju pretirane

Staro mantro, ki jo kot lajno vrtijo RIAA, MPAA, BSA in kar je še teh cehovskih organizacij, znamo na pamet. Vsak ilegalen prenos avtorsko zaščitene vsebine z interneta je izgubljena prodaja in če uporabniki ne bi kršili zakona, bi prav vsako kopijo tudi legalno kupili. Reductio ad absurdum te premise je mimogrede navrgel ocene, da samo ameriška ekonomija letno zaradi tega izgubi 250 milijard dolarjev in 750.000 delovnih mest. Gre takim enormnim ocenam zaupati? Ameriška vlada meni, da niti slučajno.

Ameriški urad za vladno odgovornost (GAO) je izdal poročilo (PDF) o kvantizaciji ekonomskih učinkov ponarejenih in piratiziranih izdelkov, v katerem ugotavljajo, da težko, če ne nemogoče, kvantitativno oceniti vplive na ekonomijo. Dodajajo, da pogosto citirane ocene izgub industrije ne morejo biti potrjene ali utemeljene s trdnimi podatki in metodologijo. Omenjajo štiri ocene, s katerimi se v javnosti pogosto maha:

• FBI je leta 2002 ocenil, da letna izguba spričo ponaredkov in piratstva znaša 200 do 250 milijard dolarjev;
• Urad za carinsko in mejno zaščito (CBP) je istega leta ocenil izgube na 200 milijard dolarjev in 750.000 letno izgubljenih delovnih mest;
• MEMA je naračunala tri milijarde dolarjev;
• medtem bo BSA ocenjuje izgubo samo zaradi piratstva na devet milijard dolarjev.

GAO se s temi vrednostmi ukvarja zaradi zakona PRO-IP, ki je vzpostavil funkcijo koordinatorja za uveljavljanje intelektualne lastnine, ki jo trenutno zaseda Victoria Espinel. RIAA in MPAA že pritiskata nanjo, da se osredotoči na brzdanje piratstva na spletu. Espinelova tudi zbira podatke o razširjenosti nelegalnih praks in koliko škodo povzročajo. In rezultati trenutno ne kažejo, da bi bil to tako ogromen problem, kot ga želijo prikazati založniki. GAO ne zanika, da je piratstvo problem, ki potrebuje rešitev, a dodaja, da so mnogi izvedenci omenili tudi pozitivne učinke piratstva na ekonomijo in da operiranje s številkami na pamet ni dobro.