Microsoft star 35 let

Leta 1975 je pri devetnajstih letih Bill Gates po dveh letih obesil šolanje na Harvardu na klin. Njegov prijatelj, dve leti starejši Paul Allen, je Univerzo Washington State zapustil nekoliko prej, tudi preden bi utegnil diplomirati. Namesto tega se je Allen zaposlil pri podjetju Honeywell v Bostonu, kjer pa ni ostal dolgo. Omenjenega leta 1975 je Gates v reviji Popular Electronics bral o Altairju 8800, ki ga je razvilo podjetje MITS. Z Allenom sta jih prepričala, da bi bil programski jezik basic dobra dopolnitev njihovega izdelka. Po sklenitvi dogovora sta Gates in Allen odpotovala v Albuquerque in do marca tistega leta sprogramirala Altair Basic. Istega leta 4. aprila sta registrirala podjetje, ki je kasneje postalo znano pod imenom Micro-Soft, nato MicroSoft in končno Microsoft. Do leta 1980 se s podjetjem ni dogajalo nič pretresljivega. Svoje pisarne so iz Nove Mehike preselili v Seattle v Washingtonu, odprli so prvo mednarodno pisarno na Japonskem. Prav lahko bi se bilo primerilo, da bi bil Microsoft zgolj še eno izmed računalniških podjetij. Če ne bi Gates in Allen odigrala partije pokra z IBM-om brezhibno, bi za Microsoft slišalo malo ljudi. Toda leta 1981 je Microsoftu uspela kupčija stoletja.

V tistih letih sta sodelovala Microsoft in podjetje Digital Research, ki ga je vodil Gary Kildall. Ta prav tako prihaja iz Seatlla kot Bill Gates, le da je za razliko od slavnejšega kolega dokončal fakulteto in celo doktoriral. Njegovo podjetje je takrat imelo zanimiv dogovor z Microsoftom – Digital Research je pisal operacijske sisteme, Microsoft pa programske jezike. Tako sta se vzajemno dopolnjevali. In takrat je Digital Research zapravil posel stoletja. IBM je namreč želel kupiti čim več programske opreme za vstop na trg osebnih računalnikov, zato so od Microsofta hoteli jezike basic, fortran, cobol, pascal in tudi operacijski sistem CP/M. Slednji je bil v lasti Digital Researcha, česar pa IBM ni vedel. Bill Gates jih je zato napotil h Gary Kildallu, vendar se Kildall z IBM-om ni sestal. Zgodovina tu ni popolnoma znana, razlog pa naj bi bilo trmasto vztrajanje Garyjeve žene, da ne podpiše NDA že pred začetkom pogajanj, kot je bila standardna IBM-ova praksa, in njen pohlep.

IBM je bil še vedno brez operacijskega sistema, ki ga je krvavo potreboval. Microsoftu se je nasmehnila sreča, saj je Gates vedel za Tima Patersona in njegovo podjetje Seattle Computer Products, ki je razvilo 86-QDOS. Microsoft je za 50.000 dolarjev odkupil pravice za ta program in nato podpisal pogodbo z IBM-om, o čemer Patersonovemu podjetju ni črhnil niti besede. Microsoftov DOS je bil manj zmogljiv od CP/M, za povrhu pa je uporabljal vrsto njegovih klicev. Gary Kildall se za tožbo ni odločil, ker ni imel sredstev za spopad z IBM-om. Do leta 1991 je naveza Mirosoft-IBM s prodajo tega istega DOS-a zaslužila več kot 200 milijonov dolarjev.

Poleg DOS-a, ki je bil za prvo silo v redu, sta Microsoft in IBM od leta 1985 sodelovala pri razvoju novega operacijskega sistema OS/2. Kljub podpisanemu dogovoru in pretvarjanju, da vse gladko teče, prijateljstvo med Microsoftom in IBM-om nikoli ni bilo pravo. Pokalo je že od leta 1988, ko so David Cutler in drugi iz podjetja DEC prebegnili k Microsoftu, ta pa jih je razporedil v skupino, ki je razvijala Windows. Microsoft je sicer še vedno pisal tudi OS/2, a je na lastno pest sestavljal konkurenčni Windows. Ko je leta 1990 izšel Windows 3.0 in podrl vse rekorde ter popolnoma povozil OS/2, je Microsoft odstopil od razvoja OS/2 in se v celoti posvetil Windows. Ostalo je zgodovina.