Pred 50 leti je nastal Microsoft

Pred pol stoletja so bili računalniki ogromni, zasedali so cele sobe in koncept osebnega računalnika se je zdel znanstvena fantastika. Da zamisel ni nemogoča, temveč je celo komercialno smiselna, je pokazal MITS s svojim računalnikov Altair 8800. Čeprav ni imel vgrajenega monitorja ali video izhoda, je postal uspešnica. Januarja 1975 se je pojavil na naslovnici več računalniških revij, s ceno 439 dolarjev pa je prepričal domače uporabnike. A imel je problem: zanj ni obstajal noben višjenivojski programski jezik, upravljati ga je bilo moč le s stikali na sprednji strani ali s kodo v zbirniku.

Direktor podjetja MITS Ed Roberts je vedel, da mora to pomanjkljivost rešiti, preden ga prehiti konkurenca. Bill Gates in Paul Allen s Harvarda sta ponudila rešitev, ki je sploh nista imela. Na sestanku z Robertsom sta ponudila interpreter za programski jezik BASIC, ki teče na Altairju 8800. Robertsa je zamisel pritegnila, a Gates in Allen v resnici nista imela česa pokazati. BASIC je obstajal od leta 1964, a interpreterja za Altair 8800 ni bilo. Lotila sta se programiranja, pri čemer jima je pomagal še Monte Davidoff. Gates je pisal kodo za interpreter, Allen je pisal emulator Altairja 8800 za PDP-10, do katerega sta imela dostop na Harvardu (Altairja sploh nista posedovala), Davidoff je pisal matematične knjižnice.

Po dveh mesecih trdega dela je nastal program, ki ga je bil Roberts pripravljen odkupiti. Allen in Gates sta zato pred natanko petdesetimi leti, 4. aprila 1975, ustanovila Micro-Soft, ki je kasneje postal Microsoft. Do danes je zrasel v velikana, ki je bolj relevanten kot kdajkoli, vmes pa je preživel tudi težke čase protimonopolnih postopkov na prelomu tisočletja. Gates se je odločil na svoj način pokloniti petdesetletnici podjetja, ki ga je ustanovil, saj je javno objavil kodo BASIC-a za Altair 8800. To je bil prvi izdelek, ki ga je Microsoft prodajal in je omogočil nastanek podjetja. Da pa je Microsoft postal velikan, se je moralo zgoditi še nekaj drugih prelomnih dogodkov, med katerimi je bil odločilen trženje operacijskega sistema MS DOS za IBM. Microsoft ga med pogajanjem z IBM-om ni imel, nato pa je od Seattle Computer Products odkupil 86-DOS. Vse to se ne bi zgodilo, če ne bi pred tem pogajanja med IBM-om in Digital Researchem Garyja Kildalla padla v vodo. A IBM je ostal brez sistema, priložnost pa je izkoristil Microsoft. Ostalo je zgodovina.