Schneier: Napad na Google omogočile ZDA

Prah po kitajskem velenapadu na zahodna podjetja konec lanskega leta se še zdaleč ni polegel. Podjetja intenzivno preiskujejo, kdo in kako je zakrivil vdore, Kitajci zanikajo vpletenost, Američani svarijo svoja podjetja. Aktivisti na področju zasebnosti pa svarijo nas.

Svetovni varnostni guru Bruce Schneier v prispevku za CNN pravi, da je kitajskim hekerjem nevede pomagala tudi ameriška vlada. Google je namreč v Gmail vgradil stranska vrata, da bi lahko izpolnjeval vladne náloge, in prav te so Kitajci izrabili. Schneier pojasnjuje, da podobne prakse udejanjajo tudi druge vlade, denimo švedska, kanadska in britanska, ki hitijo sprejemati zakone, dajajoč organom pregona nove možnosti nadzora nad internetno komunikacijo. Še zlasti obsežna infrastruktura se je v ZDA zgradila po napadih 11. septembra 2001. Varnostna agencija NSA ima sicer pravico prisluškovati le Neameričanom in mednarodnim pogovorom, a v praksi se te omejitve ne upoštevajo. Med letoma 2002 in 2006 je FBI ilegalno prisluškoval telefonom v 3500 primerih, običajno pod lažno pretvezo teroristične nevarnosti, in ni verjeti, da bi bilo pri internetnem prisluškovanju kaj drugače.

Schneier našteva vrsto primerov. Med junijem 2004 in marcem 2005 so neznanci prisluškovali več kot 100 telefonom predstavnikov grške vlade. Znano je, denimo, da je Ericsson v svoje izdelke Vodafone vgradil tehnologijo za prisluškovanje, ki jo omogoči na zahtevo vlad. Grčija tega ni zahtevala, a nekdo je do prisluhov vseeno uspel priti.

Podobno tudi so prav zahodna podjetja, kot sta Siemens in Nokia, izvozila in pomagala zgraditi policijske države. Znano je, da sta Siemens in Nokia prodala Iranu tehnologijo za prestrezanje telefonskih klicev. In prav v tem Iranu je anonimnost Twitterja rešila življenja mnogo upornikom na lanskih protestih.

Problem, da se nadzor ne širi le v nedemokratičnih državah, temveč je vse bolj navzoč tudi na Zahodu. Kot zaključuje Schneier, nas tehnologija z možnostjo prisluškovanja ne ščiti bolj, marveč manj, saj jo lahko izkoristijo zlobneži. In uporaba sistemov z namerno vgrajeno možnostjo prisluškovanja namesto tistih brez nje je znak slabe družbene higiene, saj se lahko nekega dne ta tehnologija uporabi za potrebe policijske države.