Eksaflopi do leta 2018?

Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW, kar je trikrat več, kot zmorejo v Krškem. Na silo torej ne bo šlo. Trenutne ocene kažejo, da bi za eksaflop potrebovali med 10 in 100 milijoni jeder, tako da bo treba uporabiti pametno mešanico konvencionalnih in posebnih jeder - podobno, kot sedaj Roadrunner uporablja AMD-jeve procesorje in jedra Cell. S pametno arhitekturo bi lahko porabo spustili do 20 MW, pravi IBM, kar je že znosno. Prav tako bo problem statistično kvarjenje jeder, ki bo ob tako ogromnem številu neizogiben pojav. Najprej bomo bržkone videli sisteme z eksaflopi za specialne namene, kasneje pa tudi povsem splošne.