Primerjava dveh zvočnih formatov

Prvi format stiskanja zvočnih datotek, ki jih je spravil na neko normalno velikost za prenos po spletu, je gotovo MP3. Žal je kompresija tudi tu, podobno kot pri JPG-ju za slike, izgubna. V času dostopa na klic in ISDN-povezav smo večidel rabili MP3-je kakovosti 128 kbps, danes pa so jih zamenjali kakovostnejši in požrešnejši 320 kbps, variabilna kompresija in drugi formati. Pa res ločimo razliko med njimi?

CNet piše o zanimivem poskusu, kjer so poslušalcem predvajali iste pesmi, zakodirane v formatih 48 kbps AAC+ in 160 kbps OGG. V tiho sobo so zvlekli nekaj ljudi, jim nadeli vrhunske slušalke za 500 funtov, priključene na najboljšo zvočno kartico, in zavrteli pesmi - na slepo. Rezultati so zanimivi: kar tretjini se je 48 kbps AAC+ zdel boljši od 160 kbps OGG. Vsi posnetki so bili vzorčeni z istega CD-ja. Prav te dve nastavitvi so pri CNet zbrali zato, ker Sky Songs ponuja plačljive pesmi v prvem, Spotify pa v drugem. Poudariti velja, da ne gre za kak posebej podroben test vpliva različnega vzorčenja ali uporabe različnih kodekov na kakovost posnetka, temveč zgolj za primerjavo formatov, ki jih ponujata dve strani. Kljub temu pa rezultati kažejo dve stvari: prvič, manj je lahko več, in drugič, vsake oči imajo svojega malarja.