Vročitev sodnega naloga kar prek Twitterja

Ena izmed nevarnosti, na katere nas ves čas opozarjajo pri uporabi socialnih omrežij, je slaba preverljivost istovetnosti uporabnikov. Drugače povedano, uporabniku lahko le na besedo verjamete, da je res, za kogar se predstavlja. V Veliki Britaniji je moralo tako višje sodišče izročiti sodni nalog neznanemu uporabniku Twitterja, ki se je predstavljal kot znani desničarski bloger Donal Blaney, ki piše na svoji strani Blaney's Blarney.

Blaney bi lahko stopil v stik s sedežem Twitterja v Kaliforniji in zahteval, da uredijo stvar, a se je odločil za bližnjico. Ker britanski zakoni dovoljujejo, da se sodni nalogi vročajo tudi neosebno, to je na primer prek faksa ali elektronske pošte, je smiselno pričakovati, da bi šlo tudi prek Twitterja, kar je Blaney zahteval. Danvers Baillieu, odvetnik, ki je specializiran za tehnologijo, je potrdil ideje, da smejo sodišča pretehtati in dovoliti uporabo alternativnih tehnik vročitve, če klasične ni na voljo. Spomnimo, da je bil v Avstraliji pred časom za vročitev uporabljen Facebook.

Nauk te zgodbe ni, da sodni nalog neznanega uporabnika Twitterja zavezuje k prenehanju pretvarjanja in k obvezni identifikaciji prek spleta angleškemu sodišču, ampak način vročitve naloga. Angleško sodišče namreč s tem ustvarja precedens, da je moč sodne naloge vročati kar prek socialnih omrežij, kjer je istovetnost uporabnikov sila izmuzljiva zadeva.