Iskanje informacij na spletu sprošča dopamin

Na Slate lahko preberemo zanimiv prispevek, zakaj ljudi tako močno privlači brskanje za novimi informacijami po spletu, uporaba Twitterja in komuniciranje prek SMS-ov. Prve raziskave na področju mapiranja možganov je leta 1954 opravila ekipa Jamesa Oldsa na McGill University, ko so podganam v možgane zatlačili elektrode, ki so dovedle električni sunek, ko so se podgane zbrale v določenem kotu kletke. Ko so kasneje elektrode zasadili v lateralni hipotalamus, so podgane prožile sunke, dokler niso omedlele. Prva teorija je bila, da so odkrili center ugodnja v možganih, a so kasnejše študije (tudi na ljudeh) to ovrgle, saj podgane niso bile evforične.

Raziskave Kenta Berridgea z University of Michigan kažejo, da imamo v možganih dva ločena sistema - sistem maranja (liking system) in sistem želenja (wanting system). Prvega stimulirajo naši lastni opioidi, medtem ko na drugega deluje dopamin. Sistema sta komplementarna, saj zaradi želenja poiščemo stvar, ki jo maramo, in ta nato vzbudi center za ugodje. Ker pa je sistem želenja mnogo močnejši, zlahka zmaga. Ljudje se tako navdušijo tudi nad abstraktnimi nagradami, kot je odkritje nove informacije, kar sprošča dopamin, ki vzpodbuja novo vnemo po iskanju in vodi v neskončno zanko. In prav ta sistem neposredno stimulirajo iskanje po spletu, twittanje, pisanje SMS-ov ipd. Klik!