Premajhna raznolikost likov v igrah

Psiholog Dmitri Williams z Južne Kalifornijske Univerze se je odločil opraviti raziskavo likov, ki se pojavljajo v igrah in pregledati njihov spol, raso ter starost. V zadnjem letu je tako pregledal 150 naslovov vseh starostnih kategorij na devetih platformah in prišel do presenetljivih zaključkov. V igrah se najslabše godi latinskim američanom, saj jih od vseh pomembnejših akterjev le za 3 %, vsi pa igrajo zgolj stransko vlogo. Ta podatek je sploh zanimiv, če vemo, da ob igrah svoj prosti čas preživlja več otrok z latinskimi koreninami, kot belih otrok. Igranje sebi podobnega lika je za otroke nadvse pomembno, saj so po nekaterih drugih raziskavah igre lahko pomembna osnova za zanimanje za tehnična področja študija in dela. Brez sebi podobnega lika bi bili lahko otroci, na katere imajo igre v tem smislu največji vpliv, nezainteresirani za igranje iger in v prihodnosti morda tudi za tehnične poklice.

Podobno se godi tudi ženskam nasploh, saj je bilo ženskih vlog, ki jih je mogoče tudi odigrati, za 10 %, medtem ko je danes že 40 % vseh igralcev ženskega spola. Premalo je bilo tudi vlog s starejšimi oz. otroškimi liki, afroameričani pa so se v igrah pojavljali sorazmerno z deležem igralcev, a je bila razporeditev realtivno centralizirana. Večinoma se pojavljajo v športnih in stereotipnih igrah, kot je npr. igra o raperju 50 Centu.

Res je, da so v raziskavi vključili le like, za katere je bilo mogoče zagotovo trditi, da so človeški. Dandanes je ogromno nečloveških likov (roboti, živali, nezemljani), v večini prvoosebnih streljačin pa igralec nikoli ne vidi samega sebe in tako sploh ne ve, v kakšni obliki se podi po navideznem svetu. Vseeno je v igrah preveč odraslih, belih moških, kar je po besedah raziskovalcev na široko odprta tržna niša.

So tiste 3 % latinoameričanov našli v seriji The Sims?