Prostovoljci pomagali rešiti posnetke z Lunar Orbiterja 1

Leta 1966 je NASA v vesolje poslala plovilo Lunar Orbiter 1, ki je nekajkrat obkrožilo Mesec in posnelo nekaj fotografij površja. Skupno so takrat na Zemljo dobili 42 visokoločljivostnih fotografij in 187 fotografij srednje ločljivosti, ki so pokrile več kot pet milijonov kvadratnih kilometrov površja, kar je bilo nekako tri četrtine načrtovane misije. Težava je bila, da se takrat Nasini inženirji še niso zavedali, kako pomembno bo elektronsko arhiviranje in zagotavljanje berljivosti podatkov za prihodnost, tako da so slike ostale ujete na starih magnetnih trakovih, ki jih ni znal prebrati skoraj nihče več.

The Los Angeles Times poroča, kako so s pomočjo prostovoljcev več kot 40 let pozneje rešili podatke. Šlo je za 2000 fotografij s petih misij, ki so bile shranjene na magnetnih trakovih, ki jih je lahko prebral le še FR-900 Ampex (stane 330.000 dolarjev in tehta skoraj tono). Fotografije, ki jih je videla javnost na televiziji, so bile posnetki s standardnim 35-milimetrskim filmom, medtem ko tistih z dvopalčnega traku niso obelodanili.

NASA bi bila trakove uničila, če ne bi arhivarka Nancy Evans vztrajala, da jih ohranijo, in tako je dobila v arhiv 2500 trakov. Že takrat je bilo težko priti do FR-900, a je Evansova uspela dobiti tri odpisane naprave iz vojaške baze na Floridi - in jih shraniti v lastni garaži, ker NASA ni imela posluha za tratenje prostora v skladiščih. Tam so ostali dve desetletji.

Nedelujočih bralnih naprav NASA ni želela popraviti na lastne stroške, saj naj bi popravilo in digitalizacija vseh posnetkov stala 6 milijonov dolarjev. Leta 2005 je Evansova obupala in za pomoč zaprosila javnost. Skupaj z nekaterimi vesoljskimi fanatiki je našla človeka, ki je napravo znal popraviti, dobila je nekaj denarja od Nase ter prostor v odsluženem McDonaldsu. Ekipa je do zdaj zapravila četrt milijona dolarjev in obnovila dve fotografiji, nameravajo pa nadaljevati, dokler ne rešijo vseh do zadnje.