Microsoft in ekonomija Islandije

Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem, pač pa svojim certificiranim partnerjem. Microsoft je sklenil pogodbo z MCP-ji in sedaj hoče denar za plačilo licenc od njih. Plačilo licenc za programsko opremo, ki je bila prodana podjetjem, ki so bankrotirala.

MCP podjetja se zato znajdejo stisnjena v kot. Klestijo stroške, odpuščajo, in - resno razmišljajo o prehodu na odprtokodno programsko opremo. Tudi država začne razmišljati o tem, da bi bilo bolje finančna sredstva zadržati v državi in jih ne prelivati v tujino. Odprta koda se zdi prava rešitev za nastale težave. Pa je temu res tako?

Seveda se stvari začnejo zapletati. Microsoft Office bomo že nadomestili z OpenOffice. Tudi za kakšen drug kos programske opreme se najde odlična zamenjava. Kaj pa Microsoft Navision Financials? Hmm, kaj pa če je Navision tesno integriran z Excelom? Je hiter prehod še mogoč?

Vsekakor zanimivo razmišljanje McCarthya, ki lepo kaže obseg problema priklepanja na enega same ponudnika (ang. vendor lock-in).