Tudi letos sekundo daljša najdaljša noč

Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to storili konec leta 1998 in konec leta 2005, 24. sekundo pa bomo vrinili letos. Teoretično je lahko prestopna sekunda tudi negativna, a ker se Zemlje ne vrti nič hitreje, se to še ni zgodilo. Pozorno oko bo sicer opazilo, da se je Zemlja zavrtela nekoliko hitreje na prelomu tisočletja, saj po letu 1998 kar sedem let ni bilo dodatne sekunde. Da ne boste izpadli bedak pri novoletnem odštevanju pa še tole: prestopne sekunde so po vsem svetu dodajo točno ob polnoči po času UTC, torej bo pri nas 1. januarju ob 0:59.59 sledila prestopna sekunda 0:59.60 in običajna 1:00.00.