Flota ladij za boj proti globalnemu segrevanju

Ker se svetovne politične organizacije in takšna ali drugačna telesa niso sposobna spopasti s problemom globalnega segrevanja na resen način (in dejansko vsaj od časa do časa v resničnem življenju izpolniti kako obljubo ali zavezujoč dogovor), so se med znanstveniki v zadnjih letih začele pojavljati raznorazne ideje, ki bi z "geoinženiringom" rešile problem globalnega segrevanja.

Najnovejša takšna ideja je prišla od raziskovalcev iz ZDA in Velike Britanije, kjer je John Latham iz državnega centra za atmosferske raziskave predlagal, da bi za boj proti globalnemu segrevanju uporabili več kot 1500 ladij, s katerimi bi lahko nadzorovali število in količino oblakov, ki so prisotni v zemljini atmosferi.

Število oblakov je za naš planet zelo pomembno, saj so oblaki dejansko izolacija Zemlje. Oblaki lahko namreč "ujamejo" svetlobo daljše valovne dolžine in odbijejo svetlobo krajše valovne dolžine, a v povprečju oblaki planet ohlajajo, saj odbijejo več svetlobe kot pod seboj zadržujejo toplote, ki jo nosi svetloba daljše valovne dolžine.

Ladje, ki bi jih raziskovalci poslali na morje, bi v zrak "pošiljale" slano vodo, sol, ki bi prišla v atmosfero pa bi služila kot dodaten kondenzator za vodne kapljice, kar bi posledično pomenilo, da bi bilo v zraku več oblakov, ki bi odbili več svetlobe. Proces bi sicer na začetku imel le lokalen vpliv (poleg tega bi ladje morale biti postavljene na vsaj deloma predefiniranih območjih, ki so bolj dojemljiva za takšne posege), vendar pa bi zaradi narave svetovnih morskih tokov sčasoma ohladili svetovna morja in znižali zemljino temperaturo.

Napram ostalim idejam iz geoinženirskih krogov ima ta tudi to prednost, da bi v primeru prekomernega ohlajanja lahko sistem kadarkoli izklopili in tako v relativno kratkem času ponovno prešli na naravno število oblakov. Tudi raziskovalci pa priznavajo, da je za resnejše razmišljanje o ideji potrebno nadaljevati raziskovanje, saj se lahko le tako bolj natančno oceni število potrebnih ladij in ali ima morebiti ta postopek kakšen drug, zaenkrat še nepredviden stranski vpliv na okolje. Vseeno pa resno težo tej ideji dajejo trenutno vodilni klimatski modeli, ki potrujejo, da bi na takšen način lahko primerno znižali zemljino temperaturo.