Domače branje: "Golding, William. 1954. Gospodar muh"

NeDiCaprio

12. jan 2007 ob 00:01:48

Letalo strmoglavi na samotnem otoku, daleč od prometnih ladijskih poti. Preživeli se morajo znajti sami, saj v letalskih razbitinah ne najdejo prav dosti uporabnega. Otok se zdi prijazen in neobljuden, a v grozečih nočnih sencah nekdo že kmalu opazi "pošast". Med prebivalci otoka se vse bolj izražajo njihove osebnostne razlike, razvijejo se boj za prevlado, hrano in vodo, življenje preživelih začnejo greniti nesložnosti in spletke. Postopoma se razdelijo na dve skupini, odnosi se vse bolj zaostrujejo, kmalu pade prva žrtev.

Če bi začeli v domačih branjih predstavljati tudi filme in nanizanke, bi lahko kdo upravičeno pomislil, da opisujemo znano ameriško televizijsko nanizanko Lost. Vendar pa je zelo podoben zaplet (preživelih na samotnem otoku) že leta 1954 uporabil britanski pisatelj William Golding v svojem najbolj znanem romanu Gospodar muh. V glavne vloge je postavil 6-12 let stare dečke, ki naj bi jih med drugo svetovno vojno hoteli njihovi starši nekam evakuirati (kritiki si niso enotni, ali je hotel Golding dečke umakniti pred drugo svetovno vojno ali celo namišljeno tretjo, atomsko vojno), vendar letalo strmoglavi, zato se morajo preživeli znajti sami.

Golding je v Gospodarju muh združil dve življenjski izkušnji. Spoznanja, ki jih je pridobil med vojno, ko je služil kot častnik na britanskih vojnih ladjah, in vse tisto, kar mu je o otroški naravi razkrilo dolgoletno učiteljsko delo. Ko opisuje postopen prehod od civilizacije v divjaštvo in razkriva, kakšnih krutosti so lahko sposobni "nedolžni" otroci, ko vse družbene norme popustijo in začnejo mladi junaki ponavljati (in potencirati) najhujše napake odraslih, odgovarja tudi na temeljno vprašanje zla v človeku. Golding je prepričan, da morala le redko prihaja "od znotraj", zato razpad družbe, njenih vrednot in občutka za prav in narobe, nujno vodo v barbarstvo, anarhijo in nasilje. Hkrati se Golding zelo resno posveti lastnostim mladih posameznikov in pri tem izpostavlja zelo podobne odnose kot nekoč George Orwell na Živalski farmi. Med dečki tako izstopajo pravičen in ne preveč bister športnik, moder debelinko, hinavski pripadnik visoke družbe, ki hoče s spletkami prevzeti oblast, oportunistična dvojčka, nasilnež ter kopica "ovčk" brez lastnega mnenja in posebnosti.

Iz razvoja njihovih značajev in medsebojnih konfliktov Golding izpelje še druga sporočila knjige -- zlorabo moči, obnašanje človeka v kriznih razmerah, (ne)obvladovanje notranjega divjaštva in zlorabljanje strahu pred neznanim za obvladovanje podrejenih in utrjevanje oblasti. Povedano drugače -- opozarja na znani recept, ki v nepravih rokah vedno znova pripelje do vzpona totalitarizma.