Angleški premier se opravičuje Alanu Turingu

Alan Turing je človek, ki bi ga morali dobro poznati vsi računalničarji, zaradi njegove vloge za tok moderne zgodovine v drugi svetovni vojni pa vsaj prepoznavanje njegovega imena sodi v splošno izobrazbo. Rodil se je v Londonu leta 1912. Že zgodaj v šoli so opazili njegovo nadarjenost za matematiko in znanost, a v elitni zasebni šoli Sherborne School v Dorsetu z njegovimi enostranskimi interesi niso bili najbolj zadovoljni, saj je zapostavljal klasična znanja. Zaradi tega si ni uspel priboriti štipendije za študij na elitnem Trinity College v Cambridgu, tako da se je moral zadovoljiti z manj prestižnim King's College, kjer je leta 1934 z odliko diplomiral.

V tem času se je ukvarjal z algoritmi, izračunljivostjo in računalniki. Zamislil si je abstraktni algoritemski sistem, ki ga njemu v čast imenujemo Turingov stroj. Preučeval je entscheidungsproblem (odločitveni problem); to bi bil algoritem, ki bi za vsako matematično trditev mogel z gotovostjo odgovoriti, ali je pravilna ali ne, ne da bi podal dokaz oz. utemeljitev. Leta 1937 je dokazal, da splošna rešitev tega problema ne obstaja, kar se imenuje Church–Turingov izrek. Do podobnih rezultatov se je v istem času dokopal tudi Alonzo Church s svojim lambda računom, a je Turingovo delo mnogo bolj intuitivno in laže predstavljivo.

Med drugo svetovno vojno je Turing delal kot kriptoanalitik v Bletchley Parku, kjer je pomembno pripomogel k dešifriranju Enigme in šifrirnega sistema Lorenz SZ 40/42. Bil je ključni člen pri razvoju Bombe, ki je omogočila branje nemških sporočil, šifriranih z uporabo Enigme. Po vojni se je Turing posvetil tudi delu na področju umetne inteligence, koder je zasnoval Turingov test. Z njegovo pomočjo naj bi ocenili, ali je stroj inteligenten - vse kar bi moral storiti, je v pogovoru pretentati človeka v mišljenje, da komunicira z drugim človekom.

Turingovo zasebno življenje je bilo za čas, v katerem je živel, izjemno kontroverzno. Leta 1952 je izpred kina pobral Arnolda Murraya, ga povabil na zmenek in predlagal, da skupaj preživita vikend. Murray se ni prikazal, je pa kasneje prespal pri Turingu in takrat v stanovanje spustil kolega, ki je Turinga okradel. Ko je Turing rop prijavil policiji, je priznal tudi homoseksualno razmerje z Murrayem (ki ni bilo njegovo prvo). Homoseksualnost je bila po takrat veljavnih zakonih v Veliki Britaniji prepovedana, zato so oba obsodili zaradi nespodobnosti (gross indecency). Turing je imel na voljo izbiro med zaporom in prisilnim zdravljenjem; odločil se je za slednje. Več kot leto dni so ga mučili z estrogensko terapijo. Dve leti pozneje je napravil samomor s cianidom zastrupljenim jabolkom.

Več kot pol stoletja pozneje so Angleži uvideli svoje zmote, tako da se je v četrtkovi izdaji Telegrapha premier Gordon Brown opravičil za vse gorje, ki ga je prestal Turing in ostali, obsojeni za enake zločine. Brown je poudaril, da je bil Turing genialen človek in znanstvenik, brez katerega bi se druga svetovna vojna morebiti končala drugače. Čeprav časa ne more zavrteti nazaj, priznava, da so s Turingom ravnali nečloveško in da so ti dnevi k sreči za nami.