Domače branje: "Orwell, George. 1945. Živalska farma."

Potem ko je okajeni kmet Jones, gospodar Graščinske farme, zvečer slabo zaprl duri hlevov, je Stari Major, z nagrado ovenčani beli merjasec, zbral vse živali te kmetije v skednju in jim oznanil, da je imel sanje. Vse zbrane živali so napeto prisluhnile modrim besedam.

Naj povemo brez strahu, je začel, naša življenja so bedna, garaška in kratka. Rojeni smo, hrane dobimo samo toliko, da nam duša ne uide iz telesa, in za delo sposobni se morajo napenjati do poslednjega atoma svoje moči. In v trenutku, ko naša koristnost premine, nas s sramotno okrutnostjo zakoljejo.

Ni pozabil dodati, da je zaradi ugodne klime in rodovitne zemlje treba razlog za takšno mizerno življenje iskati ne pri njih, pač pa pri tistih, za katere delajo – pri ljudeh. Človeška bitja nam ukradejo skoraj ves proizvod našega dela. Človek je edini resnični sovražnik, ki ga imamo! Odstranite človeka in odstranili boste temeljni vzrok lakote in garanja za vse večne čase! Zato je modri merjasec napovedal upor, ki bo združil vse živali in ljudi pregnal iz angleške zemlje.

Po nočnem dogodku v skednju in njegovi smrti (v spanju), je farmo zajel nemir. Čeprav živali niso vedele, kdaj se bo ta upor zgodil, se je vsaka na svoj način pripravljala k temu. Udeleževala so se tajnih zborovanj, kjer so prašiči – očitno pametnejši od vseh ostalih živali, razlagali nauk starega Majorja.

Upor je prišel kmalu za tem in živali so pregnale gospodarja Jonesa in njegove človeške hlapce. Ob zori so se prebudile kot običajno in ko so se spomnile slavnega dogodka, so vse skupaj stekle na pašnik. Da, vse je bilo njihovo, vse to, kar je bilo videti daleč naokoli, je bilo njihovo!

Delo, če so želele jesti, pa seveda ni smelo zastati. Prašiči so umno skrbeli za organizacijo dela in dušno plat živali. Farmo so seveda morali preimenovati v Živalsko farmo. Sestavili so tudi družbeno pogodbo, ki je imel sedem zapovedi. Npr. kdor hodi po dveh nogah, je sovražnik, oziroma kdor hodi po štirih nogah ali ima peruti, je prijatelj. Ali npr. nobena žival naj ne pije alkohola, naj ne spi v postelji in naj ne ubija druge živali. Predvsem pa so vse živali enakopravne. Naučiti se sedem parol, je za komaj pismene živali predstavlja prehud napor, zato so jim priskočile na pomoč ovce, ki so gesla njihove družbe povzela z Štiri noge dobro, dve nogi slabo.

Delo na farmi je lepo napredovalo in živali so bile veliko uspešnejše od sovražnika Jonsa. Le prašiči so imeli tako veliko idej, da so se pred zborom živali prepirali, kjer se je to le dalo. Ostale živali na spore med prašiči niso dale kaj prida, saj so bile vse enakopravne, predvsem pa kot svobodne končno srečne. Vse do trenutka, ko je Debelinko, sila preudaren in razmišljajoč ter v lepšo prihodnost zaverovan prašič, razodel svoj prekanjen načrt postavitve mlina. Ta čudovit stroj jim bo dajal energijo za stroje, da bodo živali morale delati samo še tri dni v letu, pozimi pa se bodo lahko celo grele! Njegov nasprotnik, prašič Napoleon, je vse te načrte zavračal in vneto pridigal o disciplini, ki edina šteje.

Na dan Debelinkove predstavitve načrtov za gradnjo mlina, je Napoleon spretno izkoristil zdaj odrasle pasje mladiče, ki jih je sam vzgojil. Njegovi novi varuhi so Debelinka hitro zapodili do meja farme, idejo o graditvi mlina pa označil za bedasto.

Življenje na farmi se je pričelo spreminjati. Živali se ob nedeljah niso več zbrale na zborovanjih in glasovale o predlogih prašičev, pač pa so bile o odločitvah samo obveščene. Posebej so bile živali obveščene, da morajo jabolka odnašati v shrambo. Pa ne zaradi sebičnosti prašičev ali zaradi nekakšnih posebnih pravic! Jabolka, – to je, tovariši, znanstveno dokazano – imajo v sebi določene sestavine, ki so absolutno potrebne za delovno sposobnost prašičev. Mi prašiči smo duševni delavci. Obvestili so jih tudi o tem, da bo mlin vsekakor treba zgraditi. V resnici je do ideje o gradnji prišel Napoleon, Debelinko je vse načrte samo ukradel.

Ko so prašiči pričeli spati v hiši ne pa v svinjaku, so se nekatere živali bledo spominjale pravila, da naj ne spijo v postelji. Tega pravila seveda nikoli ni bilo, izdal jih je spomin. Pisalo je namreč, naj ne spijo v postelji z rjuhami. Te so prašiči odstranili, saj je oddeja povsem zadoščala. Ko so nekatere živali pred zbranim zborom najprej priznale strašna izdajastva (pajdašenje z Jonsom!) in so jim takoj za tem psi pregriznili vratove, so se tudi napačno spominjali pravila, da naj ne ubijajo druge živali. Pravilo se je seveda glasilo, naj ne ubijajo drugih živali brez razloga.

Ko so prašiči pričeli hoditi po dveh nogah, in so bile ovce s svojim prašičjim učiteljem en teden na izobraževanju, da so lahko po novem blejale Štiri noge dobro, dve nogi bolje, so korenito spremenili vsa pravila. Nadomestilo jih je eno samo: Vse živali so enakopravne, toda nekatere živali so enakopravnejše od drugih.

Za tem so živali zunaj obračale svoj poglede od prašiča do človeka in od človeka do prašiča in spet od prašiča do človeka; a že je bilo nemogoče povedati, kdo je kdo.