Robotizacija molže osrečuje tako kmete kot krave

Praksa z visoko robotizirane kmetije na Islandiji je pokazala, da avtonomna molža, ki jo omogočajo roboti, dela krave srečnejše, zaradi česar proizvedejo več mleka.

Ob vsem govoru okrog četrte industrijske revolucije je kar prelahko zgrešiti, da avtomatizacija močno spreminja tudi kmetijstvo. Sploh nam ni treba do nove generacije genskega inženiringa ali hidroponične pridelave, da najdemo globoke spremembe v načinu dela na kmetijah.

Na kmetiji Hallgrimssonovih blizu islandskega Akureyrija so pred enajstimi leti močno predelali posestvo in montirali naprave za samodejno strojno molžo (kako je to videti v delovanju, v tem članku). Ne samo, da je to sprostilo človeške roke in zmanjšalo potrebo po delovni sili za trikrat, temveč je dalo veliko svobode tudi kravam. Te se lahko zdaj same odločajo, kdaj želijo biti pomolzene, posledica pa je velik skok v njihovem zadovoljstvu. To ni prazna puhlica, ampak dobro merljivo dejstvo: dajo skoraj tretjino več mleka in so štirikrat manj bolne kot prej.

Zanimivo je še eno opažanje: čeprav imajo sedaj člani družine s tega posestva mnogo manj ročnih opravil, se njihov delovnik vseeno ni pretirano skrčil, saj je ročno molžo nadomestilo analiziranje podatkov o stanju živine, ki jih dobijo z mnogih senzorjev. Po kmečko (pun intended!) povedano: vedno bolj se preobražajo v informatike.