Domače branje: "Huxley, Aldous. 1932. Krasni novi svet."

V Svetovni državi, ki nam jo Huxley pričara, je izkoreninjena vojna, beda, kriminaliteta in nesreča. Kako jim je to uspelo doseči po uničujoči vojni? Odgovori na zapletena vprašanja so lahko tudi kratki. SKUPNOST, ISTOST, STALNOST je geslo Svetovne države. Na videz nedolžne, povsem sprejemljive in nič kaj grozeče besede. Je temu res tako?

Piše se leto Fordovo 632 (2540 po Gregorijanskem koledarju). V Zavodu za razplajanje in prilagajanje v epruvetah na tekočem traku (oh Ford) rastejo novi prebivalci. Pa ne v maternicah, saj mater ni več. Ženske se samo še prostovoljno, za blagor družbe, podvržejo operaciji. Nato vstopi Bokanovski: "Eno jajčece, en embrio, en odraščen človek – to je normalno. Bokanovskificirano jajčece pa brsti, se bohoti, se deli. Požene od osem do šestindevetdeset popkov, in vsak popek se razvije v povsem oblikovan zarodek, vsak zarodek pa v odraslega posameznika normalne velikosti. Šestindevetdeset ljudi namesto enega samega. Napredek."

Tako je proces Bokanovskega eno izmed najpomembnejših sredstev za ustaljenost družbe. "Standardni ljudje, moški in ženske, v enakomernih količinah. Vse osebje majhne tovarne – plod enega samega jajčeca. Šestindevetdeset identičnih dvojčkov, ki upravljajo šestindevetdeset identičnih strojev."

Pri tem je nujno poseči tudi v razvoj zarodkov. Saj je menda jasno, da ne potrebujemo samo najpametnejših ljudi?! Predstavljajte si subjekta, z zelo dobrim dednim materialom in razvitim umom. Tudi takšni živijo v svoji epruveti, ki pa je ogromna. Če bi ga poslali pometati ceste, bi ga utesnili. In si nakopali težave (lahko nam prereže vrat). Zato je že v vzrejni fazni treba poskrbeti, da imamo skupine različno sposobnih in razvitih skupin ljudi. Če zarodkom dovajamo različno količino kisika, se različno razvijejo.

V jaslih se spomnimo tudi Pavlova in bodočim težakom zagabimo rože tako, da jih stresemo z elektrošokom, ko se priplazijo do njih. Ne samo, da je ljubezen do cvetlic za najnižjo kasto povsem nepotrebna, tudi produktivna ni. Rože na travniku namreč nič ne stanejo. K lažjemu in pravilnemu razvoju lahko pripomoremo tudi s hipnozo. Vsaka od kast posluša med spanjem svoje besedilo. Kasta beta posluša npr. tole: " otroci alfa so oblečeni v sivo. Delajo veliko naporneje kakor mi, ker so tako zelo bistri. Zares sem vesel, da sem beta, ker mi ni treba tako naporno delati. Poleg tega smo tudi veliko boljši, kakor so game in delte. Game so neumni. Vsi so oblečeni v zeleno, otroci delta pa nosijo rumenkasto rjavo. Oh, ne, ne maram se igrati z otroki delta. Z epsiloni pa še manj. Preneumni so, saj še brati…"

Kljub silnemu poudarku pravilnega razvoja, je tudi kasneje treba skrbeti in se truditi za srečo. Da kdo le ne bi komu pripadal ("vsakdo pripada vsakemu drugemu"), se vzpodbuja spolna promiskuiteta in jemanje opojne droge some. Čemu se utapljati v globokih mislih, če pa je vedno na voljo droga, ki konzumenta odnese v brezskrbni svet in ga stabilizira? "Ni družbene stabilnosti brez stabilnih posameznikov". "Svet je zdaj ustaljen. Ljudje so srečni, saj dobijo vse, kar si poželijo, in si nikoli ničesar ne poželijo, česar ne morejo dobiti. Dobro se jim godi; ne grozi jim nobena nevarnost, nikoli niso bolni, smrti se ne bojijo; živijo v srečni nevednosti, saj ne vedno za strasti ali starost; žen nimajo, otrok tudi ne ali ljubezenskih razmerij, ki bi jih močno prevzela… Če pa je vendarle kaj narobe, si lahko pomagajo z somo.

In potem je bil mir in sreča je vladala Zemlji.