Nov predlog Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje

Na Slo-Techu smo že poročali o nameri Vlade, da prenovi sistem nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Gre za to, da v zameno za pravico fizičnih oseb do privatnega in arhivov, knjižnic, muzejev ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov do drugega lastnega reproduciranja, dobijo avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki (drugo) pravico do nadomestila za tovrstno reproduciranje.

Na ta način se v splošno dobro omejuje absolutna narava avtorske pravice. Ta izjema, kot to sledi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-200/02-12, z dne 13. 5. 2004, zmanjšuje potrebo po nakupu avtorskih del in verjetnost takega nakupa. Zakonodajalec to nadoknadi tako, da uredi avtorjevo upravičenje do nadomestila za tako, sicer dovoljeno reproduciranje. Nadomestilo je avtorju dolžan uporabnik. Vendar zakonodajalec, življenjsko gledano, ne more zagotoviti plačevanja neposredno od posamičnega uporabnika, a tudi ne izplačila neposredno vsakemu posamičnemu avtorju. Zato uredi najprej predpisovanje pavšalizirane višine poplačil, nato pa po eni strani njihov pritok in razdeljevanje po kolektivnih organizacijah za uveljavljanje avtorskih pravic, po drugi strani pa neposredno plačilno zavezo tistih, ki v okviru svojega poslovanja zagotavljajo tržno dostopnost naprav in nosilcev za reprodukcijo.

In medias res! Pred nekaj dnevi je bilo na spletnih straneh Vlade RS objavljeno novo gradivo, oziroma predlog Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Seveda vas bodo v tem trenutku najbolj zanimali zneski, ki jih bomo kupci plačevali (zavezanci bodo te zneske prevalili na končne kupce) pri _prvi_ prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje in praznih nosilcev zvoka ali slike.

Računalniška enota CD/DVD oziroma druga podobna naprava je, kot to sledi iz 2. člena predloga uredbe, naprava, ki ni izključno namenjena reproduciranju avdio in/ali vizualnih del. Obravnavano nadomestilo zanjo znaša 200 tolarjev. Če pa si omislite npr. zapisovalnik avdio/video DVD, ki je izključno namenjen reproduciranju avdio in/ali vizualnih del, pa znaša nadomestilo 1500 tolarjev.

Poglejmo si nekatere nosilce podatkov. Nadomestilo za avdio CD oziroma video DVD, ki je izključno namenjen reproduciranju avdio in/ali vizualnih del, znaša 32 tolarjev, za vsakih začetih 90 minut snemalnega časa.

Če gre za nosilec, ki ni izključno namenjen reproduciranju avdio in/ali vizualnih del, gre torej za podatkovni CD ali DVD, pa znaša nadomestilo 8 tolarjev, za vsakih začetih 1 GB zmogljivosti. Enako velja za trdi disk, s tem, da je postavljena zgornja meja: 4000 tolarjev, kar ustreza 500 GB disku. V obrazložitvi predloga uredbe je navedeno, da ne gre za kakšen poseben tehnološki raison d'etre, a skuša uredba na tak način upoštevati dejstvo, da se večji diski praviloma uporabljajo v namene, ki so manj povezani s privatnim in drugim lastnim reproduciranjem. V ta tarifni sistem sodijo tudi goli flash pomnilniki (popularni USB ključi, CF, SD kartice). Za nosilec z integrirano spominsko enoto in predvajalnikom, ki je izključno namenjen reproduciranju avdio in/ali vizualnih del (torej MP3/video predvajalnik) velja drugačna ureditev (do 2 GB 1000 tolarjev, nad 2 GB, 2000 tolajrev).

Izpustili niso tiskalnikov (če zanemarimo notorične fotokopirne stroje), kjer se nadomestilo plačuje glede na zmogljivost stroja (stran/minuto). Če domnevamo, da zmore povprečni domači tiskalnik natisniti vsaj 13 listov na minuto, znaša nadomestilo 3000 tolajrev.

Zaenkrat toliko. Ko bo uredba sprejeta, se lahko nadejate vsebinskih komentarjev in analize. In samo mimogrede, vse prej našteto še (vedno) ne pomeni, da je kopiranje avtorsko zaščitenih vsebin (razen nekaj natančno določenih izjem) dovoljeno.