Domače branje: "Black, Edwin. 2002. IBM and the Holocaust."

Black, Edwin. 2002. IBM and the Holocaust. London: Time Warner.

Vsako tehnologijo je mogoče uporabiti za dober ali slab namen. To dokazuje tudi knjiga Edwina Blacka z naslovom IBM and the Holocaust, ki opisuje manj znano zgodovino podjetja IBM.


Black začne z opisom tehnologije luknjičastih kartic in sortirk, ki jih je v ZDA izumil in v ameriškem popisu prebivalstva leta 1890 zelo uspešno uporabil Herman Hollerith (tim. Hollerith machine). Ta tehnologija velja za predhodnika računalnikov in Hollerith je tehnologijo, ki je pocenila in olajšala zbiranje vseh vrst podatkov - od popisov, do tržnih raziskav - uspešno prodajal v številne države po vsem svetu. Med drugim tudi v Nemčijo, kjer je ustanovil podjetje Dehomag - Deutsche Hollerith Maschinen Gesellschaft, ki je po prihodu Hitlerja na oblast sodelovala z nacisti. Black v svoji knjigi dokazuje da z vednostjo ameriškega matičnega podjetja in kljub zakonski prepovedi, ki je v ZDA prepovedovala sodelovanje z nacistično Nemčijo.

Black v knjigi prikaže povezavo med tehnologijo in nacističnim totalitarizmom. Dvanajstega aprila 1933 so v Tretjem rajhu začeli popisovati prebivalstvo, pri čemer so si nacisti izdatno pomagali s Hollerithovimi stroji. Eden izmed namenov popisa je bil identifikacija judovskega prebivalstva in izdelava načrta za učinkovitejše deportacije in zaplembe premoženja, pri čemer je ključno vlogo odigrala za tiste čase nova tehnologija. Zgovorna je primerjava Francije in Nizozemske pod nacistično zasedbo: v obeh državah so nacisti izvedli popis prebivalstva, katerega namen je bil identifikacija judovskega prebivalstva. Vendar so popisovalci v Franciji izvedbo popisa, predvsem pa delovanje Hollerithovih strojev sabotirali, na Nizozemskem pa je bilo sodelovanje z okupacijskimi oblastmi celo več kot zgledno, saj so na predlog nizozemskega statistika Jacobusa Lambertusa Lentza uvedli celo prve osebne izkaznice na svetu, ki so vsebovale fotografijo, prstni odtis in lastnoročni podpis posameznika ter oznako, ali je oseba Jud ali ne. Sicer uporaba tehnologije sama po sebi gotovo ni edini vzrok za razliko v deležu deportacij judovskega prebivalstva, vendar so številke precej zgovorne: na Nizozemskem so deportirali okrog 73% Judov, v Franciji pa okrog 25%.

Black je v svoji študiji prikazal, da so nacisti s pomočjo Hollerithovih strojev upravljali preskrbo vojske, koncentracijska taborišča, nadzorovali prebivalstvo in vodili skoraj celotno ekonomijo. Hkrati so isto tehnologijo uporabljali tudi zahodni zavezniki in tudi oni so bili od nje ključno odvisni. IBM je s svojimi podružnicami sodeloval z obema stranema.

Knjiga je kar zajetna, saj obsega 528 strani, vendar je ena tistih, ki je ne moremo odložiti preden je ne preberemo do konca. Priporočamo jo vsem, ki jih zanima zamolčana zgodovina podjetja IBM, pa tudi vsem, ki se sprašujejo kako to, da so bili nacisti po prihodu Hitlerja na oblast tako učinkoviti.