Predlog zakona Intellectual Property Protection Act

Lanskega maja smo poročali, da je John Stedman, namestnik v šerifovem uradu v Los Angelesu, v pričanju pred senatnim komitejem za domovinsko varnost izjavil, da se nekatere teroristične organizacije morda ukvarjajo s kršitvami avtorskih pravic. Novica je bila podlaga za špekulacije, da se nam morda obeta ostrejša protipiratska zakonodaja na področju piratstva.

Podobnega mnenja je bil v svojem govoru novembra lani tudi ameriški vrhovni Alberto Gonzales, ki je izjavil, da so dohodki iz nelegalnih dejavnosti skoraj zagotovo namenjeni za financiranje terorističnih aktivnosti.

Te dni pa se je zgodil naslednji korak. Ameriški kongresnik Lamar Smith je namreč predlagal Intellectual Property Protection Act. Predlog zakona predlaga razširitev načinov omejevanja programske opreme za zaobid avtorsko pravne zaščite. Dosedanji Digital Millnium Coypright Act prepoveduje distribucijo in trgovanje s programsko ali strojno opremo, ki se lahko uporabi za zaobid avtorsko pravne zaščite. Predlog omenjenega zakona pa predlaga inkriminiranje "izdelave, uvoza, izvoza, pridobitve nadzora nad in posedovanja" orodij za zaobid avtorsko pravne zaščite.

Nadalje predlog zakona predlaga dovoljevanje prisluškovanja v primeru preiskovanja kršitev avtorskega prava in predvideva ustanovitev specializirane "copyright enote" znotraj FBI, s proračunom 20 milijonov USD letno. Če bo zakon sprejet, se bodo drastično povečale tudi kazni za kršitelje avtorskih pravic. Predlagano je povišanje zaporne kazni iz sedanjih 5 na 10 let (v primeru ponavljajočih kršitev pa na 20 let), in to tudi v primeru tim. nekomercialnega piratstva (na primer objave ilegalne kopije slik, videov ali novic, v vrednosti več kot 1000 dolarjev na spletni strani). Kršitelje pa bo doletela tudi zaplemba vse opreme, ki so jo uporabili za kršitev.

Seznam novosti, ki jih prinaša predlog IPPA je sicer podrobneje analiziran na spletni strani Public Knowledge.

Očitno, se zgodba, ki jo je lansko leto začel namestnik v šerifovem uradu v Los Angelesu, počasi zaključuje. V nadaljevanju bomo morda podobne zakonske spremembe doživeli tudi v Evropi, Američanom pa se obeta sprejem zakonodaje o obvezni hrambi prometnih podatkov, ki jo je EU že sprejela. Problema zasebnosti in avtorskega prava postajata čedalje bolj prepletena. A po drugi strani, kdor ni terorist, pardon, pirat, se itak nima česa bati. Kajne?