Sekundo daljše silvestrovanje

Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki neprekinjeno in enakomerno teče že od leta 1955. Ker pa se Zemlja ne vrti povsem konstantno, dan ni vedno dolg 86.400 sekund. Astronomski čas, ki so ga znanstveniki poimenovali UT1, po katerem polnoč vedno nastopi ob 0.00, zenit pa ob 12.00, se tako počasi odmika od TAI, s katerim je bil po definiciji enak 1. januarja 1958. Ker se vrtenje Zemlje zlagoma upočasnjuje, tako TAI vedno bolj prehiteva. Čas, ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju, se imenuje koordiniran univerzalni čas ali UTC (njegov akronim izvira iz francoske nepopustljivosti, ko niso dovolili, da bi prevladala kratica iz angleškega imena, tako da imamo sedaj mešanico iz obeh). UTC je umetno držan v mejah 0,9 sekunde do UT1, tako da se od TAI razlikuje za celo število sekund. Kadar torej astronomi naračunajo, da Sonce ne vzhaja več ob pravem času, dodamo ob koncu junija ali decembra pozitivno ali negativno prestopno sekundo.

Kakorkoli že, nastavite ure in srečno v letu 2006. Če bo tudi to leto daljše za sekundo ali celo dve, vas bomo še obvestili.