Spet težave s TETRO

Težav s policijskim sistemom ne vedno oz. ne najbolje šifriranih walkie-talkijev TETRA očitno še ni konec. Državna revizijska komisija je namreč razveljavila majsko odločitev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) o izbiri Telekoma Slovenije kot dobavitelja nekaj manj kot 5000 novih TETRA radijskih postaj za ceno dobrih 10 milijonov evrov, ker naj bi MNZ tekom izbirnega postopka neenakopravno obravnaval konkurenčne ponudnike. MNZ bo zdaj moral ta izbirni postopek ponoviti. S tem pa se bo nakup novih radijskih postaj, ki traja že štiri leta, samo še zavlekel.

Kot pišejo pri 24ur.com, se problemi tokrat niso sukali okoli varnostnih vidikov radijskih postaj, temveč zgolj okoli njihove velikosti. MNZ je namreč od ponudnikov zahteval, da "zmnožek maksimalnih dimenzij terminala ne sme presegati 300 cm³", se pravi, kvadra dimenizij 3x4x25 centimetrov vred z zunanjo anteno, ali podobnega. S tem kriterijem so očitno imeli težave vsaj trije od štirih ponudnikov (že omenjeni Telekom Slovenije, Iskratel d.o.o., italijanski Leonardo S.p.A.), zato jih je MNZ pozval k pojasnilu. Do sem vse v redu; problem naj bi namreč nastopil šele zaradi tega, ker naj bi MNZ različno obravnaval njihove odgovore. Odgovor Telekoma naj bi šteli zgolj kot "pojasnilo", da je ponudba v resnici skladna s kriterijem 300cm³, medtem ko naj bi odgovora Iskre in Leonarda šteli kot ponudbo drugega modela terminalov in s tem spremembo ponudbe. Ker pa spreminjanje ponudbe po poteku razpisnega roka več ni mogoče, so seveda njuni izvorni ponudbi kot nepopolni izločili, nato pa kot najugodnejšega od dveh ostalih ponudnikov izbrali Telekom.

Iskratel in Leonardo sta se nato pritožila zaradi neenakopravne obravnave, se pravi, zaradi kršitve pravil postopka. Državna revizijska komisija jima je zdaj potrdila, zato bo moral MNZ izbirni postopek ponoviti, brez da bi kršil načelo enakosti pred zakonom.

Nakupi komunikacijske opreme tako MNZ-ju očitno ne gredo najbolje od rok. Do zamud npr. prihaja tudi pri nakupu novega, modernejšega IMSI-catcherja. Naročilo bi morali sprovesti že l. 2017, vendar državni zbor takrat ni hotel sprejeti novele Zakona o kazenskem postopku, ki bi jim (po skoraj petnajstih letih) zagotovil pravno podlago za uporabo in s tem tudi za nakup takšne naprave. Letos spomladi je bil zakon potem sprejet, vendar pa je Ustavno sodišče pred kratkim začasno zadržalo izvajanje zadevnega 150.a člena, ker se je balo, da bi policija z njim nadzirala tudi povsem nedolžne mimoidoče. Ironija pri tem je, da pobudnik ustavne presoje (koalicija za človekove pravice zaskrbljenih poslancev Levice in Slovenske demokratske stranke) tega člena sploh ni izpodbijal, tako da se je Ustavno sodišče za njegovo presojo pravzaprav odločilo kar samo. Kot pravijo naši viri, naj bi bilo takšno proaktivno delovanje ustavnih sodnikov izjemno redko; v slabih tridesetih letih naše države naj bi se to zgodilo le še nekajkrat.