dr. Bojan Pretnar o plačevanju nadomestil za izplačilo avtorskih pravic

Danes ob 12h se je na Valu 202 v oddaji Vroči mikrofon novinarka Nataša Zanotini pogovarjala z dr. Bojanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Tema pogovora: plačevanje nadomestil za izplačilo avtorskih pravic.

V kratkem pogovoru je dr. Pretnar pojasnil, da Slovenija samo sledi ostalim evropskim državam, po njegovem mnenju pa tudi ni sporno, da je potrebno ta nadomestila plačati. Žal novinarka ob tem ni izpostavila problematičnosti zaščite proti kopiranju, ki onemogoča tudi legalno kopiranje. V primeru, da plačevanje nadomestil ni sporno, pa je zelo sporno, če kljub pobranim nadomestilom založbe onemogočajo zakonito kopiranje, za katero država pobere nadomestilo.

Dr. Pretnar je sicer v oddaji izrazil mnenje, da ne gre za davek, ter povedal, da so zavezanci uvozniki in ne kupci. Kakorkoli že, jasno je, da bodo uvozniki vsaj del teh stroškov prenesli na kupce, torej bomo v končni fazi kupci tisti, ki bomo plačevali dražje izdelke. Ta strošek se formalno sicer res imenuje nadomestilo, vendar gre za pavšalni znesek za vse naprave in vse medije, ne glede na to za kakšen namen bodo uporabljeni (za presnemavanje avtorsko zaščitenih del ali ne), torej se temu strošku z drugimi besedami lahko reče tudi davek. Res pa je, da beseda 'davek' zveni nekako grobo, saj razkriva v čem je bistvo tega prispevka.

V pogovoru je dr. Pretnar sicer potrdil, da dejansko je problem, kako razmejiti tiste, ki kopirajo avtorska dela in tiste, ki jih ne. Zato je po njegovem mnenju smiselno določiti pavšalni znesek za nadomestilo, ki pa mora biti dovolj nizek. To samo dokazuje, da patentni uradniki predpostavljajo, da bodo vsi kupci npr. praznih CDjev, na te CDje dejansko presnemavali avtorsko zaščiteno glasbo. Vprašanje je, zakaj ne bi predpostavili nasprotno, namreč, da ne bo nihče kopiral avtorsko zaščitene glasbe? Pravzaprav bi bila slednja predpostavka še celo bolj utemeljena, glede na količino avtorsko nezaščitenih podatkov.

Dr. Pretnar je omenil tudi problem digitalizacije oziroma dostopnosti naprav za nelegalno kopiranje avtorsko zaščitenih vsebin. Po mojem mnenju se s tem nadomestilom rešuje natančno ta problem in ne problem zakonitega presnemavanja. A zakaj patentni uradniki tega ne priznajo? Preprosto, ker bi s takšnim priznanjem nezakonito presnemavanje avtorsko zaščitenih vsebin legalizirali. Žal novinarka tega vidika problema ni izpostavila, prav tako kot ni izpostavila problema vračanja del v javno uporabo in podaljševanje avtorsko-pravne zaščite (primer "Mickey Mouse Copyright Act" v ZDA).

Žal sem iz pogovora dobil vtis, da se na tem področju v Sloveniji ne bo nič kaj bistvenega spremenilo (razen, če bo kaj doseglo ministrstvo za informacijsko družbo). Dr. Pretnar je namreč v pogovoru za Val 202 nehote razkril, kako razmišljajo slovenski patentni uradniki. Povedal je namreč, da je kakšnih deset let nazaj v ameriškem Kongresu tekla debata o tem, ali naj ZDA ratificirajo dve novi konvenciji s področja avtorskega prava ali ne. Takrat je v Kongresu nastopil tudi znani pevec country glasbe Jonny Cash, "ki je mimogrede omenil, da mu je znan primer, da je v Sloveniji nekdo na internet obesil, kot se temu lepo reče, znano pesem Rings of Fire njegove žene" (izjava dr. Pretnarja), zaradi česar je imela žena seveda škodo.
In reakcija dr. Pretnarja? "To je bil dovolj resen problem, da sem jaz zaradi tega, še ko sem bil direkor Urada za intelektualno lastnino, letel v Washington in potem seveda tam pojasnjeval, da očitno ni šlo za Slovenijo.".

Če je direktor (!) slovenskega urada za intelektualno lastnino pred desetimi leti zaradi ene piratizirane skladbe letel v Washington pojasnjevat, da se je znani country pevec pač zmotil, potem so predlagana nadomestila očitno še najmanj, kar lahko pričakujemo...