Vohunjenje na delovnem mestu v ZDA: da ali ne?

Sistemski administrator Vernon Blake ministrstva za promet zvezne ameriške države Alabama je opazil, da njegov šef med delovnim časom nekam pogosto igra pasjanso. Ker se nadrejeni za njegova opozorila niso zmenili, se je odločil vzeti pravico v svoje roke. Šefu je samovoljno podtaknil vohunski program (spyware) in 7 mesecev snemal dogajanje na šefovem zaslonu.

Ko je zbral dokaze, da je šef 70% delovnega časa igral pasjanso, je predpostavljenim dokaze predložil, saj med opis njegovih nalog šteje tudi ugotavljanje in dokumentiranje zlorabe službenih računalnikov. Rezultat?

Šefa so opozorili, naj med delovnim časom ne igra več iger, Blake pa je izgubil službo.

Ali torej v ZDA vsakogar, ki na skrivaj vohuni za sodelavci tudi odpustijo? Pravzaprav ne.

Leta 1992 je Alana Shoars, administratorka poštnega sistema podjetja Epson, ugotovila, da eden izmed direktorjev prebira elektronsko pošto zaposlenih. Ko ga je s svojim odkritjem soočila, je bila nemudoma odpuščena. Ker je bila prepričana, da se ji je zgodila krivica, je vložila tožbo, ki pa jo je izgubila. Sodišče je namreč razsodilo, da ustava ne ščiti poslovnih komunikacij, dodaten argument za podjetje pa je bil, da je računalniška oprema v lasti njegovega podjetja - torej se zaposleni nimajo pravice pritoževati, če jih delodajalec nadzoruje.

But hey, it's America!