ESČP: nadzor elektronskih komunikacij zaposlenih nedopusten

Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Bărbulescu proti Romuniji razsodilo, da je delodajalčev vpogled v elektronsko komunikacijo zaposlenega in njegova odpustitev predstavljala kršitev človekovih pravic, ki jih romunska sodišča niso znala zaščiti. Z enajstimi glasovi proti šestim je veliki senat ugotovil, da gre za kršitev 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Bogdan Mihai Bărbulescu je bil od avgusta 2004 do avgusta 2007 zaposlen v zasebnem podjetju, kjer si je na zahtevo delodajalca ustvaril račun pri Yahoo Messengerju, da je lahko odgovarjal na vprašanja strank. Julija 2007 je v podjetju zaokrožila okrožnica, da so enega izmed zaposlenih odpustili, ker je v zasebne namene uporabljal internet, telefon in fotokopirni stroj. Čez dva tedna je bil na razgovor pozvan tudi Bărbulescu, kjer so mu predstavili, da je podjetje nadzorovalo njegovo komunikacijo prek Yahoo Messengerja in odkrilo, da ga je uporabljal tudi v zasebne namene. Ko je Bărbulescu to zanikal, so mu predstavili 45 strani dolg izpis njegovih pogovorov prek Yahoo Messengerja od 5. do 12. julija 2007, med katerimi so bili tudi osebni pogovori z bratom in zaročenko. Zaradi tega so ga 1. avgusta 2007 odpustili.

Bărbulescu je zaradi tega delodajalca tožil pred sodiščem v Bukarešti, ki je njegovo tožbo zavrnilo. Leto dni pozneje je tudi sodišče na drugi stopnji zavrnilo njegovo pritožbo. Sodišča so se postavila na stališče, da je imel delodajalec pravico določati, kako smejo zaposleni uporabljati internet. Ko so julija 2007 enega izmed zaposlenih odpustili in o tem obvestili ostale, so s tem tudi ti jasno izvedeli, kakšne so sankcije za kršitev teh pravil. Sodišče je tudi razsodilo, da je bila nadzor vsebine komunikacij edini način, kako je delodajalec lahko preverjal, ali zaposleni spoštujejo pravila o rabi interneta. Bărbulescu se je zato decembra 2008 pritožil na ESČP.

To je januarja 2016 s šestimi glasovi proti enem pritrdilo romunskim sodiščem. Junija 2016 se je zato Bărbulescu pritožil in primer je prišel pred veliki senat. Ta je sedaj razsodil v nasprotju s predhodnimi odločitvami na nižjih stopnjah. Delodajalec je s tem ukrepom kršil pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Četudi to zasebnost lahko omeji, je ne more povsem ukiniti, kakor ne more od zaposlenega pričakovati, da bo v službi popolnoma prekinil stik z zasebnim življenjem. Delodajalec bi bil moral zaposlene tudi opozoriti, da se bo izvajal nadzor, še preden se je ta začel izvajati. Odpustitev uslužbenca ne more šteti kot obvestilo ostalim. Sodišče Bărbulescuju ni prisodilo odškodnine, ker je mnenja, da je že spoznanje, da je delodajalec kršil njegove pravice, zadostno zadoščenje.