Slovenija uvaja dodaten davek na naprave za snemanje podatkov ter podatkovne nosilce

Slovenski Urad za intelektualno lastnino se nam je spet odločil 'polepšati' puste počitniške dni. Pripravili so namreč predlog Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

Uredba določa plačevanje nadomestil zaradi dovoljenega reproduciranja po 50. členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. ZASP namreč za namene privatne ali druge lastne uporabe dovoljuje izdelavo omejenega števila kopij avtorsko zaščitenih vsebin.

Tako bomo ob vsakem nakupu kasetofona, oziroma druge naprave za tonsko snemanje plačali dodatnih 600 SIT, naprava za video snemanje pa bo obremenjena z 900 SIT dodatnega 'davka'.
To velja za analogne naprave, pri digitalnih pa bodo cene seveda višje. Nakup CD, DVD ali MP3 zapisovalnika, ki je namenjen izključno reproduciranju avdio ali video vsebin vas bo po novem olajšal za 2000 SIT. Če pa si boste omislili računalniški CD ali DVD zapisovalnik, ki lahko zapisuje tudi podatke, pa bo vaša denarnica tanjša le za 900 SIT. Enak znesek boste odšteli v primeru nakupa mobilnega telefona z MP3 predvajalnikom.

A najboljše šele pride. Če ste mislili, da ste s tem odplačali svoj dolg do države oziroma lastnikov avtorskih pravic, ste se ušteli. Plačali boste tudi za nakup vsakega nosilca podatkov posebej. Tako boste po novem plačali za vsako kupljeno kaseto, CD-R/RW, DVD-R/RW, trdi disk in spominsko kartico. Zneski sicer niso veliki (od 15 - do 90 SIT), vendar se skozi leto naberejo do kar precejšnjih zneskov. Leta 1998 je tako imela Avtorska agencija za Slovenijo iz tega naslova dobrih 18 milijonov prihodkov. Leta 2003 je bilo prihodkov le slabih 11 milijonov, vendar zgolj zato, ker so se uvozniki zgoraj omenjenih naprav kolektivno odločili, da nadomestil ne bodo plačevali so vložili pobudo za oceno ustavnosti ZASP. Ker pa jim ustavno sodišče ni ugodilo, bodo v prihodnjih letih prihodki AAS verjetno krepko narasli.

Nadomestilo, ki ga v bistvu lahko poimenujemo z besedo davek, bomo plačevali ne glede na to ali si nameravamo na nosilec podatkov shraniti kopijo albuma najljubše glasbene skupine, ali pa si bomo nanj shranili svoje domače posnetke, kopijo Linuxa ali katerekoli druge avtorsko nezaščitene vsebine in podatke.
To pa po mojem mnenju ni edina sporna stvar pri tej uredbi. Ne samo, da bomo plačevali nadomestilo tudi v primeru, če ne bomo izvajali dovoljene reprodukcije. Tudi z dovoljeno reprodukcijo imamo uporabniki lahko resne težave. Imetniki avtorskih pravic namreč prepovedujejo kakršnokoli kopiranje in na nosilce avtorsko zaščitenih vsebin celo vgrajujejo zaščite proti kopiranju, nekatere zakonodaje, recimo ameriška DMCA, pa celo prepovedujejo govoriti o tem, kako se takšno zaščito zaobide.

Kaže torej, da bi imetniki avtorskih pravic radi obenem pobrali nadomestilo za dovoljeno reproduciranje, hkrati pa vsakršno obliko reproduciranja prepovedali. Očitno jim to v Sloveniji ob pomoči Urada za intelektualno lastnino dobro uspeva.

Urad sicer do četrtka 5. avgusta 2004 po elektronski pošti sprejema pripombe in mnenja. Morda bi pa ob nekaj tisoč protestnih pismih nekdo v naši državi vsaj začel razmišljati...?