Univerze ugotavljajo, da so orodja za iskanje uporabe umetne inteligence nezanesljiva

Ko je leta 2022 na splet prispel ChatGPT, se je izobraževanje spremenilo, kot že dolgo ne. Motivacijska pisma, eseji, izpiti z uporabo računalnikov, spletni tečaji in podobno so bili nenadoma izjemno privlačni za goljufanje z umetno inteligenco, čemur so se morali začeti prilagajati tudi učni načrti in profesorji. Eden izmed prvih ukrepov je bila uporaba orodij za zaznavanje izdelkov umetne inteligence, ki so se hitro pojavila: GPTZero, Copyleaks, Turnitin in podobno. A njihova težava je zanesljivost, saj lahko le statistično podajajo verjetnosti, da je besedilo napisala umetna inteligenca.

Študentje umetno inteligenco uporabljajo v veliki meri, a če jih zaradi tega doletijo najhujši ukrepi, kot je na primer izključitev, morajo biti dokazi zelo trdni. Turnitin in podobni pa to niso. Po nekaj sporih in tožbah so to ugotovile tudi univerze, ki so omejile ali povsem opustile uporabo orodij za zaznavanje rabe umetne inteligence. S tem se strinjajo tudi proizvajalci orodij. Annie Chechitelli iz Turnitina pojasnjuje, da so lahko orodja zgolj indic ali eden izmed drobcev dokazov, da je nekdo goljufal, ne morejo pa biti glavni razsodnik. Namesto tega se bodo osredotočili na orodja za spremljanje postopka. Turnitin je tako že razvil orodja, ki profesorjem omogočajo spremljanje nastajanja pisnih izdelkov, ki jih pripravljajo študentje.

Da orodja za zaznavanje rabe umetne inteligence niso rešitev, se strinja čedalje več univerz. Če želijo zasledovati najvišje akademske standarde, bodo morali naloge in izpite temu prilagoditi, ne pa slepo prepovedovati umetne inteligence. Navsezadnje jo bodo ljudje kasneje v službah uporabljali.

Ob tem pa si včasih učitelji privoščijo kakšno potegavščino in v navodila skrijejo nesmiselna navodila za jezikovne modele, da potem berejo, kako je Madagaskar vplival na industrijsko revolucijo.