Bitcoin od vrha izgubil polovico vrednosti

Če bi delniški trgi izgubili polovico vrednosti, bi govorili o borznem zlomu ali hudi krizi, s kriptovalutami pa je drugače. Delniški indeksi so resda že upadali tudi za polovico, a to so izjemni in redki dogodki. Bitcoin je precej volatilnejši, te dni pa je spet skoraj polovico niže kot pred slabim letom dni. Oktobra lani je presegel 123.000 dolarjev, sedaj se giblje okoli 60.000 dolarjev.

Razburkana plovba v morju kriptovalut ni nič novega, saj so šle doslej že skozi več ciklov rasti in upadov. Trenutna kriptozima je vendarle nekoliko nenavadna, ker se je porušila dolgoletna korelacija med gibanjem tehnoloških delnic in tečajev kriptovalut. Marsikdo je bil upad tudi napovedal, potem ko smo imeli aprila 2024 zadnje razpolovičenje, ki mu je sledila eksplozivna rast, podžigal pa jo je tudi ameriški predsednik.

Po drugi strani pa v zadnjih mesecih izgublja tudi zlato, ki je vrh doseglo januarja, sedaj pa je že 20 odstotkov niže. Razlogov za gibanje kriptovalut je več, iščemo jih lahko tako v unovčevanju dobičkov kot napetosti investitorjev, da se bližamo vrhu balona, a v resnici je gibanje nepredvidljivo, analize pa vedno v retrospektivi.

Ključno vprašanje je, ali bo bitcoin ob prvi resnejši krizi na trgu vrednostnih papirjev za časa obstoja kriptovalut izpolnil obljube, da gre za digitalno zlato in hranilec vrednosti. Vsakemu padcu vrednosti bitcoina doslej so sledili novi rekordi, ki pa so bili relativno vsakokrat manj izraziti. Časi, ko smo lahko opazovali tisoč- in večodstotne rasti, so bržkone mimo.