Med mobilnimi aplikacijami mrgoli sumljivih VPN-jev

Kljub načeloma bolj ali manj strogemu preverjanju aplikacij pred vključitvijo v Applovo ali Googlovo spletno tržnico tam ne manjka aplikacij, ki predstavljajo tveganje za uporabnike. To je zlasti očitno pri aplikacijah, ki nudijo uporabo navideznih zasebnih omrežij (VPN). Te obljubljajo anonimnost pri brskanju po internetu, a zaradi načina delovanja VPN s tem seveda odpovemo zasebnosti proti ponudniku aplikacije, saj ves naš promet teče prek njegovih strežnikov.

Že aprila so v Tech Transparency Projectu ugotovili, da so številne povezane s Kitajsko. Če podatki tečejo na Kitajsko, se z njimi lahko zgodi marsikaj, dostop bi lahko terjala tudi država. Nekaj aplikacij je povezanih tudi s podjetjem Qihoo 360 na Kitajskem, proti kateremu veljajo ameriške sankcije zaradi domnevnih povezav s kitajsko vojsko. Ko je Financial Times ta dejstva razkril Applu, so aplikaciji Thunder VPN in Snap VPN umaknili iz App Stora. A dve drugi aplikaciji istega proizvajalca sta ostali. Na Google Play Storu so na voljo še vse.

Mesece pozneje situacija ni nič boljša, sumljivih VPN-jev pa se še vedno kar tare. Večina aplikacija ostaja dostopnih, Apple in Google pa z njimi celo kaj zaslužita, saj aplikacije ponujajo sklenitev naročnin, od katerih ponudnika tržnic dobita 15- ali 30-odstotne provizije, odvisno od velikosti proizvajalca.

Poanta pa je v resnici širša od Kitajske. Uporaba VPN-ja vedno pomeni, da bo ponudnik VPN videl ves naš promet. Uporaba VPN-jev nepoznanih proizvajalcev je sila tvegano početje, saj že pri velikih in znanih imenih ne moremo zares preveriti, koliko si o naših navadah shranijo.