Eksodus ameriških akademikov se je začel

V reviji Nature so analizirali zaposlitvene oglase ter njihove oglede in prijave nanje na svoji strani. Ugotovili so, da se kažejo prvi znaki množičnih prekinitev financiranja znanosti v ZDA. Povečalo se je tako število prijav ameriških raziskovalcev na tuje inštitucije, zlasti kanadske in evropske, kakor tudi število ogledov tovrstni oglasov. Po drugi strani se zmanjšuje zanimanje tujcev za delo v ZDA.

V ZDA nova administracija reže že odobrene projekte za financiranje prek organizacije NIH, poleg tega pa z zamrznitvijo ali celo ukinitvijo zveznega financiranja grozi tudi posameznim univerzam. Medtem ko se Harvard ni uklonil, je na primer Columbia popustila. Od zaostritve retorike in dejanj marca letos se je število ogledov oglasov za delo v tujini povečalo za 68 odstotkov, ugotavljajo v Nature. Število oddanih prijav na deovna mesta v tujini pa se je povečalo za tretjino. Tako velikih sprememb v tako kratkem času niso vajeni. Nature ni objavila absolutnih številk, ker je to poslovna skrivnost, temveč zgolj razmerja.

Tudi ankete kažejo, da se je močno povečal število ameriških raziskovalcev, ki bi želeli oditi v tujino. Najraje bi odšli v Kanado, kjer se je število prijav povišalo za 41 odstotkov. Po drugi strani so Kanadčani za 13 odstotkov manj pogosto pošiljali svoje prijave v ZDA. Številne tuje ustanove so prepoznale priložnost in so ponudile mesta za ameriške raziskovalce, a to so vendarle simbolični obsegi. Univerza Aix-Marseille je v iniciativi Safe Place for Science razpisala 15 delovnih mest za ameriške raziskovalce. Tudi če bi tako storile vse zahodne univerze, bi stežka pokrili vse ameriške raziskovalce. Hkrati so ti za večino univerz izven ZDA predragi, poleg tega pa je evropski sistem drugačen in pogosto terja poznavanje lokalnega jezika. Zato ni presenetljivo, da so najbolj zaželene destinacije Kanada, Velika Britanija in Avstralija.