NATO razvija sistem za zaščito pred prerezanimi podmorskimi internetnimi kabli

Minulo leto nas je ponovno opomnilo na ranljivost internetnih povezav, ki temeljijo na tankih podmorskih optičnih kablih, ki niso prav nič skriti ali zaščiteni. Letno na dobrih petsto kablih, ki s skupno dolžino 1,2 milijona kilometrov obkrožajo svet, beležijo približno sto poškodb. Večino zakrivijo naravni vzroki ali nezgode, a sabotaže niso več redkost. V Rdečem morju je lani potopljena ladja pretrgala tri povezave, kar je pripisati nezgodi. Novembrske poškodbe kablov v Baltskem morju pa so bile sabotaže.

Na povezljivost Evrope in drugih celin poškodbe posameznega kabla ne vplivajo izdatno, precej bolj resne posledice pa imajo na otoške države. Islandija je država, ki je nesorazmerno velik gostitelj podatkovnih centrov in računalniških kapacitet, a ima do svetovnega interneta le štiri podmorske povezave. Posamezni tihomorski otoki imajo tudi samo po eno povezave, zato vsako pretrganje povzroči velike preglavice. Rezervne satelitske povezave imajo namreč nekajkrat nižje kapacitete.

Popravljanje kablov lahko traja več mesecev, ker je na svetu le nekaj ladij, ki imajo ustrezno opremo. Druga težava je lociranje natančnega mesta okvare, da lahko kabel tam dvignejo z morskega dna in ga popravijo. Ta problem želi rešiti NATO, ki financira pilotni projekt HEIST (hybrid space-submarine architecture ensuring infosec of telecommunications). Prve preizkuse bodo letos izvedli v Karlskroni na Švedskem. V okviru HEIST-a razvijajo način za določitev mesta okvare z metrsko natančnostjo. Drugi del projekta je razvoj protokolov za avtomatično preusmeritev internetnega prometa na satelite. Henric Johnson, ki koordinira projekt, pojasnjuje, da internetna infrastruktura danes že ključna infrastruktura, katere delovanje je ključno v miru in vojni. Vsak dan se po internetnih povezavah prenesejo podatki o transakcijah v vrednosti več kot 10.000 milijard dolarjev, v vojn pa je komunikacija ključna.