Analiza vpliva prevzema T-2 s strani Telemacha na potrošnike

Gašper Žejn

8. nov 2024 ob 16:40:00

Po napovedanem prevzemu T-2 s strani Telemacha se splača preveriti kaj to pomeni za nas, naročnike komunikacijskih storitev. Izdelali smo hitro analizo omrežnih priključnih točk. V analizo so vključeni žični priključki.

Pri ponudniku T-2 pri žičnih priključkih prevladuje tehnologija optične povezave. Spomnimo: T-2 je po Sloveniji gradil lastno optično omrežje predvsem v urbanih središčih. Kjer lastnega omrežja ni gradil, je preko ADSL tehnologije gostoval na omrežju Telekoma Slovenije. Drugače je s Telemachom, ki je v večjega ponudnika zrastel z nakupi manjših lokalnih operaterjev kabelske televizije, ki so prerasli v lokalne ponudnike dostopa do interneta. Z nakupom veliko manjših ponudnikov je zrastel v velikega ponudnika. Zaradi različnih poslovnih strategij je prekrivanja pri tehnologiji zelo malo. Pokritost se razlikuje tudi po lokaciji. Nekatera urbana središča pokriva zgolj T-2, npr. Kranj, Nova Gorica, Ivančna Gorica, Brežice, Slovenske Konjice. Telemach je prisoten v precej več krajih.

Pravo vprašanje je koliko je lokacij, kjer se ponudnika prekrivata in je ob prevzemu pričakovati zmanjšanje ponudbe za potrošnika. Prekrivanja je veliko v Kopru, Ljubljani, Velenju, Slovenski Bistrici, Mariboru, v Murski Soboti in v Novem Mestu. Ponekod je enaka tudi tehnologija dostopa (npr. pri obeh ponudnikih optika), take točke so označene rdeče.

Na primeru Ljubljane lahko vidimo pokritost različnih sosesk. Večinoma sta dostopna oba ponudnika, nekatere soseske pa pokriva zgolj en od obeh.

Prekrivanja je veliko, saj so na večini področja Ljubljane dostopne storitve obeh ponudnikov. V nekaterih soseskah je enaka tudi tehnologija dostopa.

Skupno je po podatkih omrežnih priključnih točk v Sloveniji 22.704 stavb, kjer se bo zmanjšala izbira ponudnikov žičnega dostopa do komunikacijskih storitev. V teh stavbah je skupaj 15.000 stanovanj v enostanovanjski stavbi, 3.654 stanovanj v dvostanovanjski stavbi, ter 104.908 stanovanj v večstanovanjski stavbi oz. skupno 123.562 stanovanjskih enot, ki se jim bo dostop do ponudnikov informacijskih storitev zmanjšal. Za 5.632 stanovanj se bo izbira zmanjšala iz dveh na enega.