Telegram bo minimalno sodeloval z organi pregona

Telegram se je doslej izogibal sodelovanju z organi pregona v več državah, običajno z izgovorom, da so podatki in ključi za dešifriranje razpršeni po strežnikih v več državah, zato s sodno odredbo ene države do podatke ne morejo. Pritisk na ustanovitelja, aretacija v Francija in preiskave so podjetje vendarle prisilili, da je nekoliko spremenilo svojo politiko.

Spremenili so svojo politiko zasebnosti, kjer je (šele sedaj!) jasno zapisano, da bodo ob prejemu sodnih zahtevkov izvedli ustrezne postopke in razkrili uporabnikova naslov IP ter telefonsko število organom pregona. Agregirane statistike o razkrivanju osebnih podatkov bodo razkrivali o rednih poročilih o transparentnosti, ki jih morajo platforme po evropski zakonodaji redno objavljati.

V izjavi za javnost je Telegram dejal, da so spremembe uvedli, da bi kriminalce odvrnili od uporabe platforme. Uradno želijo s tem preprečiti, da bi kriminalci načeli integriteto platforme, kar je sicer plemenit cilj, a precej oddaljen od trenutnega stanja na platformi.

Nekaj sprememb so izvedli že v začetku meseca. Med drugim so nekoliko zaostrili moderacijo, izklopili funkcijo People Nearby in onesposobili nalaganje slik na orodje za anonimno bloganje Telegraph.

Ob tem velja poudariti, da Telegram ni ustvarjen kot varna platforma. Privzeto pogovori med posamezniki niso šifrirani od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end), temveč ima Telegram ključe za odklep. Varno šifriranje je sicer možno vključiti, a le za pogovore med dvema uporabnikoma, če sta oba istočasno povezana v internet. To pomeni, da bi Telegram tehnično lahko organom pregona predal tudi veliko večino pogovorov svojih uporabnikov.