Četrt stoletja po Napsterju

Matej Huš

4. jun 2024 ob 16:07:43

Pred 25 leti je tedanji naivni internet močno razburkala izdaja programa Napster, ki je omogočil deljenje avtorsko zaščitenih vsebin na nikoli dotlej videni ravni. Prvega junija 1999 je izšla prva javno dostopna verzija Napsterja, ki je širšo javnost seznanila s formatom mp3. Iznajdba iz leta 1993, ki se je tedaj zdela tehnično zanimiva, a obrobna inovacija, je revolucionirala dojemanje piratstva, konzumiranje glasbe in se danes zrcali v milijarde dolarjev težki industriji pretočnih vsebin.

Format mp3 je prvikrat omogočil digitalni zapis glasbe, ki je brez opaznega znižanja kakovosti bistveno stisnjen. Zgoščenke je bilo možno stisniti v nekaj deset megabajtov, hkrati pa je postalo možno skladbe prenašati po internetu. Naslednji mejnik je bil kanal w00w00 na IRC-u (na omrežju EFnet), kjer so se zbirali nadebudni programerji. Med njimi je bil tudi Shawn Fanning, ki se je prijavil z vzdevkom Napster. Njegov cilj je bil preprost, a velikopotezen: ustvariti omrežje računalnikov, kjer bi lahko delili datoteke in ustvarili veliko bazo. Konkretno: glasbe.

Leta 1999 je tedaj komajda polnoletni Fanning izdal prvo verzijo Napsterja, ki je eksplodirala v popularnosti. Glasbena industrija, ki je tedaj z izdajanjem zgoščenk kovala visoke dobičke in žela visoke marže, se je znašla v škripcih. Vrstili so se izredni sestanki, Napster je grozil, da bo uničil njihovo zlato kokoš. Število uporabnikov Napsterja je raslo in leta 2001 doseglo 26 milijonov, hkrati pa so se kopičile tudi tožbe. RIAA je uspela doseči začasno odredbo za prepoved delovanja omrežja in dve leti po izidu je Napster najprej začasno, nato pa trajno izdihnil, potem ko se je poravnal v večmilijonskih procesih. Kasneje so ga nasledili Kazaa, Grokster, Morpheus, LimeWire in drugi. Tudi ti so bili kratkega veka, saj ima danes protokol za distribuirano deljenje datotek jasnega zmagovalca: torrent.

Založbe pa so ugotovile, da so ljudje pripravljeni plačati tudi za digitalno distribucijo. Medtem ko se prodaja skladb v digitalni obliki nikoli ni zares uveljavila, so pretočne storitve zadetek v polno. Danes se večina glasbe posluša tako.