Tudi Japonska gre po poti odprte znanosti

Po zgledu EU in ZDA, kjer morajo biti rezultati javno financiranih raziskav tudi javno dostopni, bo sedaj še Japonska uvedla načela odprte znanosti. Prihodnje leto bodo morali biti članki, ki jih objavijo japonski raziskovalci, brezplačno dostopni tudi v institucionalnih repozitorijih. Na ta način želijo izboljšati dostopnost, trajnost in sledljivost izsledkov. Poleg člankov bodo v repozitorijih shranjeni tudi vsi pridobljeni raziskovalni podatki.

Na Japonskem bodo vzpostavili 10 milijard jenov težak sklad (58 milijonov evrov), s katerim bodo standardizirali obstoječe institucionalne repozitorije. Izmed 800 japonskih raziskovalnih inštitucij jih namreč že več kot 750 uporablja svoje. Prav tako je na Japonskem od leta 2022 na voljo strežnik za deljenje rokopisov Jxiv, ki deluje podobno kot arXiv, a ga pozna le petina raziskovalcev.

Zanimivo je, da se je Japonska odločila za pragmatično rešitev zelenega odprtega dostopa. Javno odklenjeni bodo rokopisi, kot so sprejeti v objavo, a brez končnega stavljenja in oblikovanja. Zeleni odprti dostop je bistveno cenejši, saj ga založniki često omogočajo brezplačno, medtem ko je zlati odprti dostop - brezplačna dostopnost končnega odstisa članka - predraga in tudi za Japonsko na državnem nivoju neizvedljiva. Stroški (APC) so namreč že sedaj visoki in letno rastejo povprečno za 4,3 odstotka. S sprejeto rešitvijo pa bodo na Japonskem omogočili, da bodo raziskovalci še vedno objavljali v poljubih revijah, hkrati pa bodo spoštovali načela odprte znanosti.

Na Zahodu je podobne cilje zasledovala kOAlicija S in kasneje še številni drugi mehanizmi za pregledno in sodelovalno razširjanje rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. V Sloveniji prav tako imamo repozitorije za objavo rokopisov, denimo DIKUL, vzpostavljajo pa se tudi institucionalni sistemi za arhiviranje podatkov.