Nova taktika v zlorabah znanosti: podkupovanje urednikov
Matej Huš
5. feb 2024 ob 08:05:45
O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.
Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.
Matt Hodgkinson z UK Research Integrity Office pojasnjuje, da celotna industrija lažnih člankov ali avtorstev letno obrne več deset milijonov dolarjev. Najnovejša taktika podkupovanja urednikov se je izkazala kot zelo uspešna, saj si s tem s sorazmerno malo truda in nizkim tveganjem neetični posamezniki zagotovijo objavo v uglednih revijah. Science in Retraction Watch sta skupaj Z Wiseom odkrila že 30 urednikov iz uglednih revij, ki so bili podkupljeni.
V znanosti števil objavljenih člankov hitro raste, prav tako se povečuje število umaknjenih člankov. V zadnjih letih je neredek razlog za umik tudi nepošten recenzentski postopek ali pokvarjeni urednik, čeprav to še vedno niso večinski razlogi. A preiskava, ki jo je naredil Wise, je hitro našla tudi zelo konkretne primere, torej članke, za katerih objavo je bil urednik evidentno podkupljen z nekaj sto evri. Člankov je veliko in zneski se hitro naberejo.
Še posebej problematične so posebne izdaje uglednih revij (special issues), ki imajo vabljene urednike in kjer uredniški postopek poteka ločeno od rednega. To je zelo mamljivo za tovrstne prevare. Na eni strani so torej podkupljeni uredniki, na drugi strani so avtorji, ki želijo gotovo objavo. Vmes pa so posredniki, ki služijo velike denarje. Problem je realen in čeprav je večina urednikov poštenih, se revije in založniki zavedajo skomin in težav. Gre za pravo vojno, saj so uredniki po eni strani ves čas preobremenjeni, po drugi strani pa dežujejo mikavne ponudbe siren.