Med prvimi 500 superračunalniki nekaj novincev

Izšla je nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, kjer ni večjih sprememb. Na prvem mestu vztraja Frontier, ki je tam že od lanskega junija. Na drugo mesto se je uvrstil novinec Aurora, od katerega smo pričakovali več, tj. prvo mesto. Razlog je preprost: Aurora je na drugem mestu, ker so teste zaenkrat pognali zgolj na polovici predvidenega končnega sistema.

Frontier ima deklarirano zmogljivost 1,194 Eflop/s, ki jo zagotavljajo procesorji AMD Epyc 64C na arhitekturi HPE Cray EX235a. Skupno ima 8,7 milijona kombiniranih jeder CPU in GPU. Aurora se je na drugo mesto zavihtela s polovično močjo, in sicer je dosegla 585 Pflop/s. Ko bo superračunalnik dokončno sestavljen in povezan, naj bi dosegel osupljiva 2 Eflop/s, kar bi moralo zadostovati za gladek prevzem vodstva. Gradi se na Intelovih procesorjih na arhitekturi HPE Cray EX, ki uporablja povezave Slingshot-11.

Tudi na tretjem mestu je novinec, in sicer je to Eagle, ki ga ima Microsoft v infrastrukturi Azure Cloud. To je najvišje mesto, ki ga je osvojil kakšen sistem, ki temelji na oblaku. Pred dvema letoma je še en sistem Azure Cloud dosegel 10. mesto. Eagle zmore 561 Pflop/s, kar zagotavljajo procesorji Intel Xeon Platinum 8480C in grafični čipi NVIDIA H100. To neizogibno pomeni, da je Fugaku padel z drugega na četrto mesto. Najhitrejši evropski računalnik je Lumi na Finskem, ki je s 379 Pflop/s peti.

Pogled v statistiko pokaže, da sta velesili še vedno ZDA in Kitajska. Število ameriških računalnikov se je povečalo s 150 na 161, kitajskih pa je le še 104, potem ko jih je bilo maja 134. Med prvimi desetimi superračunalniki je najbolj zastopana družina Intel Xeon, ki jih najdemo v petih, po dva pa imata AMD-jeve in IBM-ove procesorje. Najvarčnejši računalnik zmore 65,4 GFlop/s za vsak vat energije, v povprečju pa so približno pol toliko učinkoviti.